Mirko ČERNIČ

Ljudsko šolo je obiskoval v Metliki, gimnazijo od leta 1896 v Novem mestu, zadnji dve leti pa v Ljubljani, kjer je maturiral leta 1905. Medicino je sprva študiral v Gradcu, nato pa kot Knafljev štipendist na Dunaju, kjer je diplomiral leta 1911. Najprej se je zaposlil kot sekundarij v ženski bolnišnici v Novem mestu, leta 1912 pa se je specializiral na kirurški kliniki prof. Juliusa Hochenegga na Dunaju.

Leta 1913 je bil zdravnik prostovoljec v srbsko-bolgarski vojni, med prvo svetovno vojno pa je bil kirurg na ruski in italijanski fronti. Leta 1919 je postal predstojnik kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Maribor in do leta 1921 tudi njen upravnik. V bolnišnici je deloval tudi kot travmatolog, porodničar in ginekolog. Leta 1930 je v Mariboru odprl sodobno opremljen zasebni sanatorij za kirurško zdravljenje, ki je bil po drugi svetovni vojni nacionaliziran. Nekaj mesecev med letoma 1932 in 1933 je vodil kirurški oddelek Obče javne bolnice v Ljubljani, a se je kmalu vrnil v Maribor. Na začetku druge svetovne vojne je bil izgnan v Srbijo, a se je naslednje leto vrnil in živel na Dolenjskem, leta 1943 pa se je kot predstojnik partizanske bolnišnice Kanižarica pri Črnomlju pridružil partizanskim enotam. Po vojni je živel v Mariboru, do upokojitve leta 1948 je bil delegat Ministrstva za narodno zdravje LRS v Splošni bolnišnici Maribor.

Bil je med pobudniki za ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je bil nekaj časa honorarni predavatelj medicinske terminologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Izdal je več strokovnih publikacij, zlasti pa je pomemben njegov prispevek k razvoju slovenske medicinske terminologije. Ukvarjal se je tudi z lovsko terminologijo. S področja medicine je napisal številne znanstvene in poljudne članke ter priročnike. Svoje spomine je popisal v knjigi Doživljaji in doživetja.

Na njegovi rojstni hiši v Metliki je spominska plošča, prav tako na stavbi nekdanjega sanatorija v Mariboru, kjer se po njem imenuje tudi ulica.