MIOČINOVIĆ, Boris

Boris Miočinović – Boba je osnovno šolo končal v Osijeku, gimnazijo in pravno fakulteto pa v Zagrebu. Diplomiral je leta 1981.

Po prihodu na Ptuj se je zaposlil v nekdanjem podjetju Agis (1980), kjer je bil sprva planer v TOZD Gumarna, leta 1981 je pričel delati v pravni službi Agisa in leta 1982 prevzel njeno vodenje.
Leta 1985 je bil imenovan za člana tričlanske prisilne uprave Pokrajinskega muzeja Ptuj, kasneje pa za direktorja muzeja in ga vodil do leta 1996. V tistem času je muzej potrojil obisk in tri leta zapored prejel Valvasorjevo priznanje (1993, 1994, 1995), ki ga za muzejske projekte oziroma razstave leta podeljuje Skupnost muzejev Slovenije. V tem obdobju je potekala tudi intenzivna obnova ptujskega grajskega kompleksa in drugih muzejskih stavb, kadrovska krepitev ter organizacijska in prostorska posodobitev.

Leta 1997 se je zaposlil na Upravni enoti Ptuj, kjer je trenutno vodja Oddelka za upravne notranje zadeve.

Z likovnim ustvarjanjem se ukvarja že od otroštva. V osnovi je risar, a se posveča tudi slikanju. Izraža se s perorisbo, svinčnikom, ogljem, flomastri, ustvarja pa tudi v pastelu, akvarelu, akrilu in olju. Riše portrete, figure, akte, avtoportrete, živali in pokrajine, različne situacije iz vsakdanjega življenja, posebnost njegovega likovnega ustvarjanja pa predstavljajo karikature.
Svoja likovna dela je do sedaj predstavil na petih samostojnih in štirih skupinskih razstavah, med drugim v razstavišču ptujske mestne hiše (1992), v ptujski Galeriji Florijan (1995), Salonu umetnosti na Ptuju (Razstava karikatur z Vojislavom Veličkovićem, 2007), Miheličevi galeriji na Ptuju (Gibanje v času, 2015). Razstavljal je še v Koprivnici, Lenartu, Vidmu pri Ptuju in Beogradu.

Svoje karikature je že v osemdesetih letih objavljal v tovarniškem časopisu podjetja Agis, leta 1994 je pričel objavljati v Štajerskem tedniku, leta 2001 pa v Perutninarju. Kot karikaturist je sodeloval še z drugimi časopisi in revijami: Metalurg, Veritas, TV Okno, Rina itd. V sodelovanju z Alešem Gačnikom, ki je prispeval besedilo in izbor karikatur, je izdal tri knjige karikatur z naslovom Sodobna zgodovina Ptuja v karikaturi in besedi (1999, 2004, 2011). Ukvarjal se je tudi s časopisno ilustracijo v časopisu Rina, z ilustracijo publikacij in z oblikovanjem gledaliških in muzejskih plakatov, vabil ter zloženk.

Ob rednem delu in risanju je bil aktiven tudi kot plesalec, igralec in karateist.
Sredi sedemdesetih let se je vključil v Klub mladih in nastopal v predstavah sodobnega plesa oziroma v ptujski skupini sodobnega plesa T4.
V sezoni 1982/83 se je pridružil gledališki skupini pri DPD Svoboda Ptuj, kasneje poimenovani Teater III, ter odigral kar nekaj gledaliških vlog. Režiral je tudi veseloigro En prišparan jurij, ki je doživela kar 55 ponovitev. Prav tako je igral v gledališču Zato, odigral je nekaj manjših vlog v filmih ter bil statist v filmih in televizijskih dokumentarcih. Ves čas članstva v DPD Svoboda Ptuj je aktivno sodeloval pri vodenju društva, v upravnem in nadzornem odboru ter bil predsednik gledališke sekcije.
Leta 1968 se je pričel ukvarjati s karatejem in bil tudi član hrvaške karate reprezentance. Prejel je več medalj na republiških in državnih prvenstvih ter bil zmagovalec več odprtih turnirjev (Zagreb, Beograd). Leta 1980 je na Ptuju ustanovil karate klub.