Minka SKABERNE

Učiteljišče je obiskovala v Ljubljani. Maturirala je leta 1901. V službi je bila na številnih šolah, tudi v Kranju. Leta 1909 je bila, po opravljenem šolskem izpitu, imenovana za dekliško vadnico v Ljubljani. Leta 1917 je dobila naslov profesorica. Upokojila se je leta 1937. Leta 1964 je dobila naslov pedagoški svetnik. Leta 1911 se je na poziv deželnega šolskega sveta za Kranjsko na Dunaju šolala za pouk slepih. Še leta 1917 je delala v zavodu za slepe v Gradcu. Leta 1918 je na pobudo J. Kalana in J. Gostinčarja, imela javno predavanje in tečaj za pisanje knjig v Braillovi pisavi: s tem je položila temelj slovenski knjižnici za slepe.

Bila je članica slovenskega odbora za invalide. Leta 1918 je sodelovala je pri ustanovitvi prvega zavoda za slepe v Ljubljani in v njem dolga leta skrbela za knjižnico. Leta 1919 je postala nadzornica za pouk slepih. Med leti 1923-45 je bila tajnica zavoda za slepe. Zavzemala se je za ustanovitev Doma slepih v Škofji Loki leta 1935. Leta 1929 je napravila šolski reformni tečaj na Dunaju. Po drugi vojni, od leta 1946 dalje, je skrbela za knjižnico v škofjeloškem domu. Od leta 1947 dalje je bila v glavnem odboru Združenja slepih Jugoslavije. Prirejala je tečaje za Braillovo pisavo. Organizirala je prepisovanje knjig za tri knjižnice. Po zaslugi Skabernetove in njenih sodelavk je bilo leta 1962 v Sloveniji čez 250 zvezkov prepisanih knjig v Braillovi pisavi. Skabernetova ima veliko zaslug tudi za nov lep dom za slepe v Škofji Loki, ki je bil zgrajen leta 1963. Do smrti je bila članica kulturnoprosvetne komisije republike odbora Zveze slepih Slovenije.