MIHELIČ, France

Miheličevi so se s Tolminskega preselili v Virmaše, ko je oče dobil delo na železnici. Čeprav so že od leta 1909 živeli v Ribniški dolini, je France ohranjal stik z rojstnim krajem. V Ribnici je hodil v ljudsko in meščansko šolo, njen ravnatelj – amaterski slikar Janko Trošt pa je bil njegov prvi likovni učitelj. Od leta 1923 do 1927 je France obiskoval učiteljišče v Ljubljani, stanoval pa je v Virmašah. Hkrati se je šolal na zasebni risarski šoli Probuda pri Mateju Sternenu in Mirku Šubicu. V letih 1927 -1931 je študiral na Likovni akademiji v Zagrebu pri profesorjih Kljakoviću, Vanki, Krizmanu, Beciću in Babiću. Od leta 1934 do 1936 je poučeval v Kruševcu v Srbiji. Od leta 1936 je učil risanje na ptujski gimnaziji. Od leta 1945 pa do upokojitve je bil profesor na Likovni akademiji v Ljubljani, kjer je dobil naziv zaslužnega profesorja. Kot rektor jo je vodil dva mandata, najprej po letu 1951 (-1953) in drugič po letu 1961 (-1963). Od leta 1965 je bil član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Bil je tudi član Accademie delle Arti del Disegno v Firencah. Od leta 1938 je sodeloval kot gostujoči umetnik Kluba neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov.
Za svoje delo je dobil vrsto priznanj, med drugimi: Prešernovo nagrado v letih1948, 1955 in 1965, leta 1978 Jakopičevo nagrado, nagardo AVNOJ leta 1970, leta 1972 zlati častni znak svobode Republike Slovenije in leta 1996 zlati častni znak republike Slovenije. Za knjižno ilustracijo je prejel Levstikovo nagrado leta 1949, 1951, 1952 in 1956.
Leta 1954 je dobil nagrado za grafiko »Renato Carrain« na XXVII. bienalu v Benetkah, nagrajen pa je bil tudi leta 1955 na prvem Grafičnem bienalu v Ljubljani. Leta 1958 je dobil odkupno nagrado na I. trienalu barvne grafike v Grenchenu in leta 1957 odkupno nagrado »Sabro« na IV. Bienalu v Sao Paulu, leta 1959 nacionalno nagrado na III. Grafičnem bienalu v Ljubljani, leta 1968 nagrado »Guido Neri« na prvem grafičnem bienalu v Firencah, v letih 1963 in 1966 je dobil prvo nagrado na trienalu sodobne jugoslovanske risbe v Somborju.
Njegove risbe in grafike so (od leta 1992) shranjene v Miheličevi galeriji na Ptuju, slike in grafike pa (od leta 1995) v stalni zbirki v škofjeloški Galeriji Kašča. Njegova dela so v številnih zbirkah galerij in muzejev po celem svetu, doma pa jih je največ v Narodni galeriji, Moderni galeriji, Mestnem muzeju Ljubljana, Umetnostni galeriji Maribor, Ptujskem muzeju in Škofjeloškem muzeju.
Ustvarjal je risbe, ilustracije, slike, grafike, tapiserije, lutke in scenografije za gledališke ter lutkovne predstave. Bil je tudi član likovnih žirij, med drugim mednarodne žirije grafične razstave »Bianco e nero« v Luganu.
Mihelič je znan kot izvrsten risar, ilustrator, kostumograf, avtor lutk in tapiserij. Že v Zagrebu je izdeloval realistično obarvane litografije s primesmi ekspresionizma in fantastike. Na Ptuju je slikal v slogu barvnega realizma. Je eden glavnih predstavnikov slovenske partizanske umetnosti. Vanjo je vnašal prvine surrealizma. Njegov najbolj znan motiv je kurent, ki ga je upodabljal kot arhetipski simbol prerajanja. Kasneje kot motiv izpostavljal ribo Faroniko.