Ricerca avanzata
it
en hu it sl

Mihal BARLA

Portret - Mihal BARLA
Nato:
4. September 1777, Murska Sobota
Morto:
4. February 1824, Kővágóörs, Madžarska
Variante dei nomi:
Mihály, Mihael, Miháo
Comune:
Lessico:
Biografia

Po osnovni šoli, ki jo je končal leta 1793 na Hodošu, se je vpisal na evangeličanski licej v Šopronu. Tam je bil zelo dejaven, saj je opravljal tudi delo knjižničarja, blagajnika in tajnika v dijaškem madžarskem slovstvenem društvu, poleg tega je pisal in objavljal romantično vzneseno domoljubno liriko v madžarskem jeziku. Med leti 1803-1807 je obiskoval in uspešno zaključil študij na univerzi v Jeni. V tem času je bil član univerzitetnega mineraloškega društva, po študiju pa se je zaposlil kot učitelj in nato ravnatelj v latinsko-madžarski srednji šoli v Szentlőrincu v županiji Tolna. Tam je deloval do septembra 1810, nakar je nastopil duhovniško službo v Kővágóörsu blizu Blatnega jezera, kjer je ostal do smrti.
Čeprav je vse življenje preživel v tujem okolju, maternega jezika in rodne domovine ni pozabil. To dokazujeta deli, pesmarica ter prevod bibličnih zgodb in molitev superintendenta Jánosa Kisa v prekmurščino, s katerima se je trajno vpisal v zgodovino prekmurskega slovenskega slovstva. Obe sta nastali na pobudo omenjenega superintendenta, ki je v Barli prepoznal jezikovno in literarno sposobnega, učenega in razgledanega človeka. V madžarščino je prevajal tudi nemške pesmi Ewalda Christiana von Kleista in tudi sam pesnil v madžarščini. Na ohranjanje slovenske identitete med prekmurskimi evangeličani pa je pomembno vplival tudi z oblikovanjem novih izrazov in utrjevanjem prekmurskega literarnega izročila. Prav tako naj bi bil avtor slovnice prekmurskega narečja, ki je ostala v rokopisu, za njo pa se je izgubila vsaka sled.

Opere

Diktomszke, versuske i molitvene kni’zice za to málo sôlszko deco. Šopron. 1820.
Krscsanszke nouve peszmene knige szpravlene evangyelicsanszkim gmajnam. Šopron, 1823.

Fonti e letteratura

Barbarič, Š. Oris književnega razvoja severovzhodne Slovenije do sredine 19. stoletja. V: Zadravec, F. (ur.), Panonski zbornik. Murska Sobota: Pomurska založba, 1966, str. 72-103.
Flisar, J. Prekmurja znameniti evang. moužje. Düševni list, 1925 (20. junij), let. 3, št. 7, str. 82.
Novak, V. Izbor prekmurskega slovstva. Ljubljana: Zadruga katoliških duhovnikov, 1976, str. 68-70.
Kerčmar, V. Evangeličanska cerkev na Slovenskem. Murska Sobota: Evangeličanska cerkev v Sloveniji, 1995, str. 144-145.
Kuzmič, M. Barla, Mihal. Enciklopedija Slovenije 16. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002, str. 9.
Štefanec, F. Utrjevalec prekmurskega literarnega izročila: Mihal Barla pomembno vplival na ohranjanje slovenske identitete. Vestnik, 2005 (30. junij), let. 57, št. 26, str. 15.
Just, F. Panonski književni portreti: Prekmurje in Porabje A – I. Murska Sobota: Franc-Franc, 2006, str. 61-69.
Ditmajer Prando, N.  Recepcija starejšega pesništva na Štajerskem in v Prekmurju, str. 345-347. Ljubljana: Založba ZRC, 2025.

Autore/autrice della voce: Jožef Papp, Knjižnica Murska Sobota
Data del primo inserimento: 15. 12. 2014 | Ultima modifica: 18. 2. 2026
Jožef Papp. Mihal BARLA. (1777-1824). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 11. 3. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/mihal-barla/
Segnala un errore

Morda vas zanimajo tudi

Data di inserimento: 15. 2. 2011

Luka JERAN

16. October 1818–25. April 1896
Mnogo zaslug si je pridobil za slovensko književnost že ob njenem začetku. Ko so začele izhajati Bleiweisov Novice, je postal eden od dopisnikov.
Data di inserimento: 19. 2. 2013

Ciril DREKONJA

2. July 1896–31. January 1944
Osnovno šolo je dokončal v Podmelcu. Po nasvetu domačega učitelja Josipa Kende je nadaljeval pripravnico za učiteljišče v Tolminu, nato učiteljišče...
Data di inserimento: 12. 1. 2013

Anton mlajši (Špik) TOŽBAR

10. November 1874–5. September 1952
Bil je sin Antona Tožbarja - Medveda in Ane Kravanja. Po tečaju za gorskega vodnika leta 1906 je postal pooblaščeni gorski vodnik Slovenskega plani...