MEŠKO, Nina

Meško Nina je v slovenskem prostoru znana kot plesalka sodobnega plesa in koreografinja, že vrsto let pa deluje tudi kot plesna pedagoginja, vodi gibalno-plesne delavnice, usposabljanja in seminarje, aktivno sodeluje na konferencah in okroglih mizah ter objavlja strokovne prispevke.

Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala na Ptuju. Po maturi (1991) je šolanje nadaljevala na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani in tam leta 1999 diplomirala, leta 2004 pa je pridobila še pedagoško-andragoško izobrazbo.

Izobraževala se je tudi na področju plesa, plesne terapije in plesne pedagogike ter si pridobila licenco za komisijo za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK) za poklica plesalec/plesalka in koreograf/koreografinja (2015).

Po diplomi je sprva delovala kot samostojna ustvarjalka na področju kulture (2000–2006) ter kot učiteljica umetnosti giba in gibalne delavnice na dramsko-gledališki smeri Umetniške gimnazije v Novi Gorici (2001–2006). Honorarno je delala tudi kot učiteljica sodobne plesne tehnike v ljubljanskem plesnem studiu Intakt (2003), učiteljica plesne pripravnice na Srednji baletni in glasbeni šoli v Ljubljani (2004/05) ter asistentka za metodiko plesne vzgoje na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani (2008/09). Od leta 2006 je kot strokovna svetovalka za ples zaposlena pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti (JSKD). V okviru svojega dela organizira različna izobraževanja s področja sodobnega plesa, plesne pedagogike in plesne medicine ter izvaja programe, ki so namenjeni spodbujanju plesne ustvarjalnosti otrok in mladih ter strokovni usposobljenosti njihovih mentorjev.

S plesom se je začela ukvarjati že v rani mladosti na Ptuju, najprej pri Miri Mijačević in nato pri Majdi Fridl. V času študija je plesala v produkcijah ljubljanskega Plesnega studia Intakt in Plesnega teatra Ljubljana (PTL). Svoje plesno znanje je poglabljala na številnih delavnicah doma in v tujini, tudi v različnih plesnih studiih v New Yorku (1996–2003). Kot plesalka in soustvarjalka je sodelovala pri več plesnih projektih, med katerimi so: S peskom v očeh (1992, Art plesni studio T4, Ptuj), Koža puščave (1993, Intakt, Ljubljana), Rose & Margureite (1995, PTL), Dažd (2000, PTL), Ritem tveganja (2001, PTL), Muca copatarica (2006, PTL) idr.
Kmalu so nastala tudi njena prva koreografska dela. Njen prvenec predstavlja solistični ples Watching Alice (1996), ki ga je leto kasneje razvila v video ples in video instalacijo. Temu je sledil projekt z naslovom 13 Hours in April (1998) in plesna predstava Mala šola letenja (1999). Za tem se je zvrstilo več avtorskih projektov, v katerih igra pomembno vlogo uporaba vizualne in filmske umetnosti, in so bili predstavljeni na številnih gostovanjih doma in v tujini: V naključju je ključ (2000), Pop trip (2001), Deep Show (2002), What a Feeling (2003), Stanje stvari (2004), Moj privatni arhiv (2006), Brez ideje (2007) in Če (ne) nehaš plesat, te ubijem (2010).

Med letoma 2000 in 2006 je bila podpredsednica Društva za sodobni ples Slovenije, leta 2001 urednica društvenega glasila Cirkularka, med letoma 2007 in 2009 pa članica uredništva revije Maska, časopisa za scenske umetnosti. Kot odrska selektorica in asistentka produkcije je večkrat sodelovala na festivalih plesa in umetnosti (1999, 2000 in 2015) ter bila kuratorka in koordinatorka dogodka Dancelab (2000–2005). Bila je članica razširjene medpredmetne skupine pri projektu izvajanja akcijskega načrta kulturno-umetnostne vzgoje in sooblikovalka gradiva za priročnik Kulturno-umetnostna vzgoja (2010/2011), članica delovne skupine za pripravo kataloga standardov strokovnih znanj in spretnosti za poklic koreograf/koreografinja in plesalec/plesalka (2013) ter zunanja ocenjevalka na maturi za sodobni ples na Državnem izpitnem centru (2011–2015).