Ricerca avanzata
it
en hu it sl

MERVAR (MRVAR), France

MERVAR (MRVAR), France
Znani Suhokranjci, str. 4.

Galleria fotografica

Nato:
4. April 1897
Morto:
8. April 1973
Professioni e attività:
Lessico:
Biografia

R. 4. nov. 1897 v vasi Klečet pri Žužemberku kot prvi od štirih otrok, u. 8. apr. 1973 v Žužemberku. Že v šmihelski osnovni šoli je pokazal bistrost in pridnost, zato so ga poslali na državno gimnazijo v Novo mesto. Preživljal se je z inštrukcijami ter šolanje zaključil z zrelostnim izpitom. Zaradi naprednosti (preporodovec) je bil že kot dijak preganjan in leta 1916 postavljen pred avstrijsko vojaško sodišče. L. 1916 je prišel v vojno ujetništvo v Rusijo. Tam je vstopil kot dobrovoljec v jugoslovansko dobrovoljsko armado. V Sibiriji je doživljal strahote vojne, lakoto in mraz. Kot oficir I. jugoslovanskega polka Matije Gubca se je preko Vladivostoka, Kitajske in Indije z ladjo vrnil v domovino l.1920. Ker ni imel sredstev za študij na univerzi, se je odločil za učiteljski poklic. L. 1920 je nastopil prvo službo na Ajdovcu. L. 1922 je napravil še dodatni zrelostni izpit na državnem učiteljišču v Ljubljani. L. 1924 je opravil usposobljenostni izpit za osnovne šole. V Ambrusu je poučeval 5 let, obenem pa delal z ljudmi za razvoj kraja. Zidal je gasilski dom, prenovil šolo, postavili so prvo mlekarno. Leta 1927 je postal upravitelj v 6-razredni osnovni šoli v Žužemberku, kjer je skrbel tudi za tajniške in blagajniške posle. Tudi tu je deloval na gospodarskem področju. Bil je gospodar, ki se je ročno lotil vsakega dela (na šolskem dvorišču je naredil drevesnico, otroke in odrasle je učil cepiti drevesa, postavil je čebelnjak). Postal je načelnik gasilskega društva, sodeloval je pri gradnji zdravstvenega doma, skupaj z g. A. Zupancem je veliko storil za elektrifikacijo Žužemberka in okolice. Ljudem je pisal prošnje za službo, pritožbe za odpis davkov, kazni, sestavljal je oporoke. L. 1938 je izšla njegova knjiga V senci žužemberskega gradu, ki jo je izdal Tujsko propagandni odsek trga Žužemberk. Velja za prvi zgodovinsko-geografski prikaz Suhe krajine (ponatis 2005). Bil je ustanovitelj in predsednik strokovnega učiteljskega društva JUU. Za pedagoško delo je bil leta 1932 odlikovan z redom sv. Save V. stopnje. V času okupacije je ostal na službenem mestu v Žužemberku. Italijani so ga dvakrat zaprli. L 1943 so partizani šolo zažgali. Takoj po vojni, v šol. letu 1945/46, je služboval v OŠ Šmihel pri Žužemberku, z dekretom Ministrstva za prosveto pa je bil leta 1946 postavljen za upravitelja šole v Žužemberku, z ustanovitvijo nižje gimnazije pa za ravnatelja. Začel in končal je gradnjo požgane šole, ustanovil KUD, formiral pevski zbor. Leta 1952 je bil upokojen. L. 1973 je dobil Janševo priznanje kot priznanje za dvig slovenskega čebelarstva.

Fonti e letteratura
  • 225 let novomeške gimnazije, str. 437.
  • DL 19. apr. 1973 št. 16, str. 4.
  • Gnidovec M., Perko R., Zupančič M.: Znani Suhokranjci
  • SČ LXXV/1973 št. 12, str. 352 – slika (vendar z napačno letnico rojstva 1891).
Autore/autrice della voce: Karel Bačer, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Data del primo inserimento: 15. 12. 2019 | Ultima modifica: 15. 12. 2019
Karel Bačer. MERVAR (MRVAR), France. (1897-1973). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 24. 12. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/mervar-mrvar-france/
Segnala un errore

Morda vas zanimajo tudi

Data di inserimento: 17. 5. 2013

BELIN (BELLINUS, BELLINI), Julij

18. August 1592–19. November 1619
Med letoma 1603 in 1608 je obiskoval grammaticalio (nižjo gimnazijo) in humanioro (humanistične študije, študij klasičnih jezikov in literature v v...
Data di inserimento: 28. 12. 2010

NOVAK, Bojan

14. December 1971
Balinati je začel že kot deček na Primskovem v Kranju. Nastopal je v različnih slovenskih in hrvaških balinarskih klubih.
Data di inserimento: 12. 11. 2015

PLOHEL, Gregor Jožef

7. March 1730–3. March 1800
Ustanovitelj štipendij in katehetični pisatelj Gregor Jožef Plohel se je rodil v Ivanjkovcih, v župniji sv. Miklavža (danes Svetinje). Gimnazijo je...