Rodil se je v številčni kmečki družini materi Karolini, roj. Jereb, in očetu Jožetu Medvedu. Njegov brat je bil Maksimiljan Medved – Bojan.
Osnovno šolo je obiskoval v Šentvidu pri Stični. Septembra 1943 je bil mobiliziran v narodnoosvobodilno vojsko, dejaven je bil v Dolenjskem partizanskem odredu. Po vojni je bil v Korpusu narodne obrambe Jugoslavije, kjer so ga sprejeli v Komunistično partijo Jugoslavije. Po demobilizaciji je delal kot čevljarski pomočnik, leta 1948 se je kot zaveden mladinec udeležil mladinske delovne akcije pri izgradnji Nove Gorice.
Leta 1949 je opravil enoletni kriminalistični tečaj. Dve leti kasneje je končal tretji razred gimnazije z nižjim tečajnim izpitom. Leta 1953 je opravil strokovni izpit iz upravno politične stroke, naslednje leto pa končal šolo Državnega sekretariata za notranje zadeve Ljudske republike Slovenije.
Konec leta 1948 se je zaposlil v Ljubljani na Državnem sekretariatu za notranje zadeve LRS. Nato je vrsto let delal v različnih krajih in na delovnih mestih po Sloveniji. Bil je kriminalist, šef upravno političnega odseka okraja, referent za promet, vodja referata za varnost prometa, vodja sektorja za varnost prometa in referent v Službi državne varnosti. Leta 1966 je bil imenovan za načelnika oddelka za notranje zadeve Skupščine občine Sevnica ter bil član Izvršnega sveta SO Sevnica, odgovoren za družbeno samozaščito. Leta 1980 je sklenil delovno razmerje v Upravi javne varnosti Krško kot načelnik oddelka za zatiranje kriminalitete in se na tem delovnem mestu upokojil leta 1982.
V Jugoslovanski ljudski armadi je leta 1946 opravil podoficirski tečaj zvez in leta 1948 napredoval v čin zastavnika ter leta 1971 v kapetana 1. klase. Z družino je živel v Vidmu pri Krškem.
Medved je bil vseskozi zelo družbenopolitično dejaven v občinah Sevnica in Krško. Bil je ustanovni član in prvi predsednik Združenja šoferjev in avtomehanikov Videm-Krško, strokovnjak in dober predavatelj v šoli za poklicne voznike ter voznik inštruktor. Leta 1983 je bil med ustanovitelji kluba upokojenih delavcev organov za notranje zadeve Maksa Perca Krško in postal njegov prvi predsednik.
red zaslug za narod III. stopnje SFRJ
medaljo za hrabrost SFRJ
plaketo in značko vzoren voznik Državnega sekretariata za notranje zadeve Ljudske republike Slovenije, 1964
jubilarno medaljo s poveljom Avto moto saveza Jugoslavije, 1971
priznanje sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Socialistične republike Slovenije, 1974
red zaslug za narod s srebrno zvezdo SFRJ, 1976
priznanje Skupščine občine Sevnica za 30-letno delo v javni upravi, 1976
zvezno plaketo varnosti SFRJ, 1978
plaketo organov za notranje zadeve SRS, 1981
izredno članstvo Združenja šoferjev in avtomehanikov SRS, 1983
plaketo bratstva in edinstva II. stopnje Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov SRS, 1987
častni znak Avto moto zveze Slovenije
In memoriam. Prometni vestnik, 1988, let. 41, št. 9–10, str. 31.
Bilten I., VII. turnir »Maksa Perca«. Krško, 23.5.1987.
Arhiv Republike Slovenije, AS 2148, Zveza, 3. škatla.
Arhiv družine Medved.
