MEDE roj. Sajovic, Pavla

Pavla Mede (partizansko Katarina) se je rodila kot Pavla Sajovic v vasi Strahinj pri Naklem. Po končani osnovni šoli se je zaposlila v tekstilni tovarni Jugobruna v Kranju. Že pred vojno je sodelovala v naprednem delavskem gibanju. Leta 1935 se je poročila z Rudijem (Rudolfom) Medetom, delavcem v kranjski tovarni gume.

Oba sta že leta 1936 vstopila v KPJ. Na njunem domu so bili sestanki in posvetovanja komunistov in njihovih simpatizerjev. Julija 1941 je pobegnila pred aretacijo, svoja mladoletna otroka je pustila domačim v oskrbo. Skupaj z možem se je 26. julija pridružila novoustanovljeni 1. kranjski četi nad vasjo Cegelnica v bližini Naklega. Četa je kmalu doživela svoj bojni krst v bojih na Storžiču. Po uničenju te čete sta se Pavla in Rudi umaknila v Ljubljano, od koder sta se pridružila Krimskemu odredu. Rudi je od tam odšel na Dolenjsko, kjer se je pridružil 2. štajerskemu bataljonu, Pavla pa je ostala v taborišču v Zapotoku, kjer so bile partizanske delavnice. Tam se je med 22. in 25. junijem 1942 ustavila Druga grupa odredov, ki je bila na pohodu proti Štajerski. Pavla se je pridružila Rudiju, ki je bil takrat komandir čete v 1. bataljonu Savinjskega odreda. Med reorganizacijo štajerskih partizanskih enot v septembru 1942 je bil iz jedra »Kranjčevega bataljona« oblikovan 1. bataljon pohorskega odreda, ki je najbolj znan pod imenom Pohorski bataljon. S tem bataljonom, katerega začasni komandant je bil Pavlin mož Rudolf Mede – Groga, politkomisar pa Jože Menih – Rajko, je v sestavu 3. čete konec septembra 1942 Pavla odšla na Pohorje. Po reorganizaciji Pohorskega bataljona, 3. novembra 1942, ko so se v bataljon vključile Šaleška, Savinjska in Puška četa, je bila Pavla Mede s činom vodnice postavljena za komandirko ženskega voda, Rudolf pa je bil imenovan za komandanta Pohorskega bataljona. Ker se je v bojih izkazala za izredno vzdržljivo borko, je bila večkrat poimensko omenjena v poročilih Glavnemu štabu NOV in POS. Vedno je bila vedra, v napad je šla s pesmijo na ustih in je tako dvigala moralo v trenutkih, ko so celo možje oklevali. Medetova se je posebno izkazala v bojih 7. novembra 1942 na Pesku na Pohorju. V najbolj kritičnem trenutku je s svojim ženskim vodom ščitila bok bataljona. V poročilu IV. operativne cone piše: »Komandir ženskega voda v Pohorskem bataljonu je tovarišica Katarina, ena od najstarejših partizank, ki se je v vseh borbah odlično zadržala, prav tako tudi pri organizacijskem in političnem delu«. Medetova je svoje tovarišice tudi praktično poučevala, kako je treba ravnati z orožjem. S pripovedmi o izbojevanih bitkah je pri novinkah razvijala predanost in borbenost. Skrbela je tudi za ranjence, še posebej za njihovo prehrano.

Padla je skupaj s svojim vodom v zadnji bitki Pohorskega bataljona 8. januarja 1943. Takrat so sredi zasneženega Pohorja na Osankarici padli vsi borci tega legendarnega bataljona. Njeno truplo je bilo med 65 mrtvimi partizani, ki so jih Nemci prepeljali s Pohorja v Gradec in jih tam 11. januarja 1943 pokopali. Pavla Mede – Katarina je bila proglašena za narodnega heroja 20. decembra 1951. Spominsko ploščo posvečeno Katarini in Rudiju Medetu je na njuno domačo hišo vzidal krajevni odbor ZB NOV Naklo, odkrita pa je bila 26. julija 1957. Danes plošča ni več nameščena. Njeno ime je vklesano tudi na častnem mestu osrednjega spomenika padlim domačinom iz Naklega, odkritega 1965. leta, njeno bronasto doprsje, delo Jaka Torkarja, pa so leta 1985 odkrili v avli kranjske občine.