Matija MEŽEK

Obiskoval je ljudsko šolo v Tržiču, se izobraževal v Nemčiji, s činom rezervnega kapetana 1. razreda dokončal tudi šolo rezervnih oficirjev v Skopju. Zaznamoval je kulturno življenje v Tržiču po 2. svetovni vojni in v 2. polovici 20. stoletja. Igral je v več glasbenih zasedbah (Srake, Šarabonov kvintet, godba na pihala …), pel v Komornem zboru Peko, kot dramski igralec tudi v operetah, sodeloval z brati Zupan, zborom Uroša Lajovica, Mirkom Šlibarjem, na prireditvah Veseli večer itd. Dejaven je bil tudi na ostalih področjih družbenega življenja. Predsedoval je Društvu invalidov Tržič, Krajevni skupnosti Ravne pri Tržiču, Pihalnemu orkestru Tržič, Svetu Glasbene šole Tržič. Bil je sodelavec Rdečega križa, organiziral je udarniške akcije itd.

Izhajal je iz čevljarske družine, med ljudmi je bil poznan po vzdevku Mato.Nastopal je tudi z ženo Anico (Srečanje ljudskih godcev in prireditev S’m tržičan leta 1999). Svojo ljubezen do glasbe je prenesel tudi na svoje otroke (tri hčere), saj se je doma veliko pelo, igral je na kitaro, činele in orgle.

V svojih pesmih opisuje lepote Tržiča in njegove okolice, predvsem planin in gora, pa tudi ljubezen do svoje družine itd. Nekatera besedila so bila uglasbena in jih izvajajo različne vokalne in vokalno-inštrumentalne zasedbe (glej zunanje povezave). Nekatere pesmi je uglasbil sam, nekaj sta jih uglasbila priznana slovenska skladatelja Janez Močnik in Radovan Gobec. Je tudi avtor besedila pesmi Naš domači kraj (glasba Janez Močnik), ki je od leta 2000 uradna himna občine Tržič. Tega leta je tudi prejel plaketo Občine Tržič za življenjsko delo.