MATIČETOV, Marko

Starša Darja Matičetova (rojena Truden) in Matej Matičetov, sin priznanega etnologa in folklorista dr. Milka Matičetovega, sta se spoznala v Ljubljani, kjer sta se rodila tudi Marko in njegova štiri leta starejša sestra Sonča. Družina se je leta 1988 preselila v Lucijo pri Portorožu. Osnovno šolo je obiskoval v Luciji, gimnazijo pa v Piranu. Po maturi leta 2003 se je vpisal na Fakulteto za družbene vede v Ljubljani na študij politologije. Diplomiral je leta 2008 z diplomsko nalogo Prešernova politična misel in s študijem politologije nadaljeval ter ga leta 2011 zaključil z magistrsko nalogo Rasna problematika in njeno reševanje v Braziliji. Od leta 2009 je bil zaposlen v Mestni knjižnici Piran kot bibliotekar. Leta 2022 je postal direktor Kosovelove knjižnice Sežana.

Pesniti je začel v tretjem letniku gimnazije. Sam o tem pravi tako: »Dvakrat sem se rodil – prvič 27. februarja 1984, ko sem prišel na svet, in drugič 18. marca 2002, ko je na svet prišla moja prva pesem.« Pri založbi KUD France Prešeren je izdal tri pesniške zbirke. »Že s prvo zbirko ljubezenskih pesmi V vsaki stvari je ženska je mnoge bralce prevzel s kratkimi, ritmično izrazitimi pesmimi in s svežino besednih podob. V drugi zbirki Boš videl se je odprl samoizpraševanju in eksistencialnim vprašanjem, ohranil pa je ritmično izrazitost in besedno tenkočutnost. Tretja izdana pesniška zbirka Lahko noč iz moje sobe, Brazilija nadaljuje omenjene kvalitete in razdeljena na dva dela, Sobo in Brazilijo, ponuja dve samostojni izpovedi: trpno iskanje in razigrano navdušenje« (Pogovori o branju, Gledališče Koper, 2013). Leta 2018 je pri založbi Medium izšla njegova četrta pesniška zbirka z naslovom Na tleh je nastalo morje. O njej pesnik Marko Kravos na zadnji platnici knjige zapiše: »Marko Matičetov si je izbral zelo samosvojo redkobesednost, ki kar brni od sopomenov in razpoloženjskih krajin: pogumno se izraža preko zgovornih molkov, odmevov, presenetljivih ritmiziranih sporočil, gesel, asonančnih veziv. In ob besedi vezivo je paradoksalna Markova raba ločil – kot zelo povednega izrazila v lirskem zapisu. Ravno prav je murnovski, ravno prav eksotičen in kozmičen: intimen je in prvobitno človeški.«

Leta 2018 se je Marko začel ukvarjati z balinanjem in hitro postal član prvoligaškega balinarskega kluba Jadran iz Izole. Balinanje mu je dalo navdih za nove pesmi, ki jih je izdal v zbirki Sonce na balinišču (2020), ki je naletela na lep kritiški odziv in bila v letu 2021 izbrana za kritiški pesniški festival Pranger.

Njegove pesmi so bile objavljene v različnih literarnih revijah (Fontana, Primorska srečanja, Apokalipsa idr.), največ pa je objavljal v reviji Idiot. Pogosto gostuje v literarnih radijskih oddajah (Literarni nokturno, Literarni portret, Lirični utrinek, Odprto za literaturo) in na pesniških nastopihin v tujini – leta 2015 je bil pesniški gost ob dnevu slovenske državnosti pri slovenski diaspori v Riu de Janeiru in São Paulu. Na pesniškem turnirju v Mariboru (2010) je pesem Sam s sabo občinstvo izbralo za najboljšo.

Leta 2016 je njegova Brazilija izšla v portugalskem prevodu v dvojezični knjigi Brazilija/ Brasil pod okriljem Zveze Slovencev v Braziliji. Leta 2017 je dočakal tudi izdajo svojih izbranih pesmi v srbskem jeziku: Srce u pesku Kopakabane: izabrane pesme. Revijalno so njegove pesmi objavljene tudi v angleškem, italijanskem, španskem, poljskem in arabskem jeziku.

Vse svoje pesmi zna na pamet. Z njegovo izvirno interpretacijo dobijo dodatno moč. Nekaj njegovih pesmi iz pesniške zbirke Boš videl je tudi uglasbenih na plošči Pesem o morju, ki sta jo izdala kitarist Teo Collori in pevec Metod Banko. V filmu Metoda Pevca Lahko noč, gospodična pa lahko prisluhnemo pesmi Je rekla, kjer jo prebere igralka Polona Juh.

Marko Matičetov z enakim zanosom ustvarja in interpretira svoje pesmi. “Pisati pesmi ni pravi izraz. Ustvarjati jih. Ustvarjati jih iz globine svojega telesa, iz vulkana svojih besed. In na koncu – največji užitek – izgovarjati jih. Izgovarjati jih na glas in na pamet, strastno in nenasitno …”.