MATEK, Blaž

Njegova starša sta se preživljala z mlinarsko obrtjo. Blaž se je že v osnovni šoli v Gornjem Gradu tako odlikoval, da so ga starši poslali v Celje v latinsko šolo. Gimnazijo je zaključil leta 1873 in naslednje leto vpisal na graški univerzi matematiko in fiziko.

Študiral je v težkih razmerah, preživljal se je nekaj časa celo kot domači učitelj na Hrvaškem, tako da je univerzitetni študij zaključil šele leta 1884. Preden je lahko zaprosil za stalno mesto, je moral poskusno delati kot suplent. Tako je začel s suplenturo leta 1884 v Gradcu, nato pa so ga povabili v Celje. Kot slabo plačan suplent je delal v Celju do leta 1891, nato pa so ga povabili v Maribor, kjer je že naslednje leto prevzel mesto stalnega gimnazijskega učitelja matematike. V Mariboru se je poročil in tam ostal do smrti.

Poučevanje je izpolnjevalo le del njegovih življenjskih interesov, ostalo je posvetil pisanju učbenikov. Že v Celju je izdal »Resultate zur Aufgabensammlung in Močniks Lehrbuch der Arithmetik und Algebra für die oberen Klassen der Mittelschulen« (Rezultati nalog v Močnikovem učbeniku za aritmetiko in algebro za višje razrede srednjih šol), kasneje pa »Resultate zur Aufgabensammlung in Močnik – Spielmanns Lehrbuch der Geometrie für die oberen Klassen der Mittelschulen« (Rezultati nalog v Močnik – Spielmanovem učbeniku za geometrijo za višje razrede srednjih šol).
Ko je na knjižnem trgu začelo primanjkovati Celestinovih učnih knjig, je za naše na pol slovenske nižje gimnazije sestavil Aritmetiko I. in II. ter Geometrijo I. in II.
Delo je opravil, še preden so oblasti resno pristopile k poslovenjenju gimnazij in je nekoliko spremenjen učni načrt zahteval znatno strokovno predelavo. Še preden je lahko delo opravil, ga je prehitela smrt, njegovo delo pa so končali Jakob Zupančič, Josip Mazi, Anton Peterlin in Fran Jeran.

Matek se je v zgodovino zapisal zlasti, ker se je kot prvi lotil pisanja matematičnih učbenikov v izvirno slovenskem jeziku.