Ricerca avanzata
it
en hu it sl

Mateja GABER

Portret - Mateja GABER
Vir: arhiv avtorice

Galleria fotografica

Nata:
18. November 1965, Murska Sobota
Professioni e attività:
Luoghi di attività:
Comune:
Lessico:
Biografia

Osnovno šolo in gimnazijo je končala v Murski Soboti. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študirala nemščino in slovenščino. Magisterij in doktorat je zagovarjala na temo nemške srednjeveške književnosti. Nekaj let je poučevala na gimnaziji Bežigrad, nato pa se je leta 1998 na Filozofski fakulteti zaposlila kot lektorica. Nemščino kot strokovni jezik predava študentom primerjalne književnosti in umetnostne zgodovine. Od leta 2018 je predsednica Akademskega zbora Filozofske fakultete UL.

Aktivna je v projektu Evropska noč raziskovalcev – Humanistika, to si ti!, v okviru katerega je bila gonilna sila dveh večjih aktivnosti: Bauhaus-Baumensch: Človek, Umetnost, Tehnologija (2019) in Fenomen Chanel (2020). Leta 2022 je postala ambasadorka projekta Evropska noč raziskovalcev – Humanistika, to si ti! ter idejno zasnovala in koordinirala dveletni projekt Človek, žival, v okviru katerega je iz srednjevisoke nemščine prevedla izbrano srednjeveško liriko z živalsko tematiko (Minezang) ter bila vodja koncerta Sem vzgajala sokola, ki je bil pripravljen in izveden na podlagi monografije. Pri vseh multimedijskih projektih združuje študente in profesorje fakultet in akademij Univerze v Ljubljani.

V okviru projekta Človek, žival je vodila pogovore s slovenskimi znanstveniki, raziskovalci in umetniki na temo sobivanja človeka in živali v različnih znanstvenih in umetniških kontekstih, za kar je prejela nagrado prometej Ustanove Slovenska znanstvena fundacija.

V znanstvenih člankih raziskuje nemško srednjeveško književnost.

Ob 70. obletnici Ginekološko–porodniškega oddelka Splošne bolnišnice Muska Sobota je napisala scenarij za slavnostno akademijo in moderirala dogodek.

Opere

Dela (knjižne izdaje):
Prevodi:
Minezang – nemška srednjeveška lirika, 2023
Ljubezen, kdo ti dal je moč – izbrane pesmi Waltherja von der Vogelweideja, 2025

Uredniško delo:
Bauhaus-Baumensch: Človek. Umetnost. Tehnologija, 2019
Fenomen Chanel: od korzeta do male črne obleke ali kako je Gabrielle Chanel osvobodila žensko, 2020
Človek, žival, 2023

Leposlovje:
Svet, kot iz škatlice vzet, 2021, 2022 (2. izd.)
Svet je drugačen, 2025

Drugo:
Spoznajmo gluhe, 2018 (soavtorica)

Premi

Študentski svet Filozofske fakultete ji je leta 2009 in 2018 podelil nagrado za nadpovprečno pedagoško delo. Leta 2019 je prejela Priznanje za enkratni dogodek: scenarij in izvedba slavnostne akademije ob 100-letnici Filozofske fakultete UL. Leta 2022 je za pogovore na temo Človek, žival prejela nagrado prometej znanosti za odličnost v komuniciranju, ki jo podeljuje Ustanova Slovenska znanstvena fundacija.

Fonti e letteratura

Gaber M. Re: Zapis na portalu Obrazi slovenskih pokrajin. (elektronska pošta). Sporočilo za: PiŠK M. Sobota. 16. 2. 2025 (citirano 17. 2. 2025). Osebno sporočilo.
O avtorici: V: Minezang: nemška srednjeveška lirika, str. 147. Ljubljana: Založba univerze, 2023.
Cingerle, K. Mateja Gaber: “Na potovanjih opazim dobre ljudi in lepe stvari”. Svet & ljudje, sept.-okt. 2025, let. 27, št. 307, str. 16-23.

Autore/autrice della voce: Julijana Vöröš, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Data del primo inserimento: 17. 2. 2025 | Ultima modifica: 30. 12. 2025
Julijana Vöröš. Mateja GABER. (1965-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 28. 2. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/mateja-gaber/
Segnala un errore

Morda vas zanimajo tudi

Data di inserimento: 15. 12. 2019

Anton AUERSPERG (ANASTASIUS GRÜN)

11. April 1806–12. September 1876
R. 11. apr. 1806 v Ljubljani, u. 12. sept. 1876 na Dunaju. Izhajal je iz starega nemškega plemstva, ki je ostalo v svoji jezikovno-kulturni sferi,...
Data di inserimento: 2. 12. 2011

Marija ŠTREMFELJ

Slovenska alpinistka, športna plezalka, profesorica biologije. Skupaj z možem Andrejem sta bila prvi zakonski par na Mount Everestu.
Data di inserimento: 2. 10. 2009

Luka PINTAR

15. October 1857–7. December 1915
Na literarnozgodovinskem področju se je uveljavil kot Prešernoslovec. Sistematično je raziskoval Prešernovo literarno zapuščino.