Matej MOHORIČ

Odraščal je na manjši kmetiji v Podblici, pod Jelovico, kot najstarejši otrok v družini. Ima še mlajši sestri Klaro, Anjo ter mlajšega brata Miha. Starša Marjan in Marija sta učitelja na osnovni šoli v Kranju. V času odraščanja je tudi sam poprijel za kmečka opravila od spravila sena do priprave drv. Prve razrede osnovne šole je obiskoval na Kokrici. Vse šolske obveznosti je hitro opravil, da je lahko čim več časa preživel na kolesu. Maturo je tako opravil z odliko in postal zlati maturant. Namesto za študij strojništva pa se je odločil za kolesarstvo.

Kolesarjenje je vzljubil, ko je kot otrok veliko prekolesaril po vasi v družbi svojih vrstnikov. Kolesarstvo v domačem klubu Sava je začel trenirati potem, ko se je klubu pridružil prijatelj Nejc Bešter. Njegov prvi trener do prestopa med profesionalce je bil Matjaž Zevnik. Omislil si je svoj kolesarski dnevnik, kamor je vpisoval svoje treninge in tudi motivacijske izreke. Po prvih začetkih v domačem klubu Sava, je leta 2014 prestopil v Cannondale. Sezona 2014 v ekipi Cannondale zanj ni bila najbolj uspešna. V svojem prvem letu med profesionalci je pridobil ogromno izkušenj in se veliko naučil, ter postajal vedno boljši kolesar, vendar pa se v novi ekipi ni najbolj našel. Po koncu sezone 2015 je podpisal pogodbo z ekipo Lampre-Merida in naredil še en velik mejnik, pri svojih 21 letih se je preselil v Monako. Pomemben razlog za selitev je bilo vreme in s tem boljše razmere za trening. Leta 2016 je nastopil za italijanski klub Lampre-Merida pri katerem so vozili tudi Slovenci Jan Polanc, Mark Kump in Luka Pibernik. Leta 2016 je bil povabljen v reprezentanco, kjer je skupaj z Janom Polancem, Simonom Špilakom in Primožem Rogljičem zastopal slovenske barve na cestni dirki na olimpijadi v Riu de Janeiru. Na prvem olimpijskem nastopu je zaradi izčrpanosti odstopil. Od sezone 2018 je nastopal v ekipi Bahrain Merida. Sezono 2020 je zaključil s padcem in zlomljeno lopatico.

Prve vidnejše uspehe je začel dosegati v kategoriji starejših mladincev. Prvič je na cestni dirki zmagal med dečki leta 2006, v Šempetru pri Gorici. Leta 2012 je postal svetovni mladinski prvak na cestni dirki. Njegovi profesionalni kolesarski začetki so se začeli pri njegovih devetnajstih letih. Leta 2013 je postal svetovni prvak do 23 let. Leta 2017 je zmagal sedmo etapo (Iliria-Cuenca, 207 km) Dirke po Španiji. Leta 2018 je zmagal deseto etapo na Giru d’Italia in Dirko po Beneluksu in Dirko po Nemčiji. Leta 2021 je postal državni prvak v cestni dirki ter z zmagama v 7. in 19. etapi dirke Tour de France, kot drugi slovenski kolesar dosegel etapne zmage na vseh treh tritedenskih dirkah. Leta 2022 je zmagal na klasičnem spomeniku Milano-San Remo in Dirki po Hrvaški. Dirko Milano-San Remo v dolžini 293 kilometrov je zmagal s časom 6 ur 27 minut 49 sekund, ki jih je prevozil s povprečno hitrostjo 45,331 kilometra na uro.

Njegovi začetki in dosedanji uspehi v kolesarstvu so popisani v knjigi MOHOpedija: nezaključena biografska škrbina o kolesarskem življenju in uspehih Mateja Mohoriča. Napisal jo je sodelavec revije Bicikel, Uroš Buh.