Martin KMETEC

Izhaja iz Lancove vasi, osnovno šolo je obiskoval na Vidmu pri Ptuju (1963‒1971). V župniji Sv. Vid pri Ptuju je spoznal minorite, že v otroštvu je kot ministrant sodeloval v cerkvi. Po osnovni šoli je vstopil v malo semenišče minoritskega reda v Zagrebu, kjer je obiskoval prvi letnik gimnazije (1971–1972). Ostale letnike je zaključil na Ptuju (1972–1975), kjer je bil takrat sedež malega semenišča slovenske minoritske province. Po opravljeni maturi je šel na služenje vojaškega roka (1975–1976).

Jeseni 1976 je vstopil v noviciat na Cresu (Hrvaška). Septembra 1977 je položil preproste zaobljube, nato pa odšel na študij teologije na Teološko fakulteto v Ljubljani in tam diplomiral (1982). Še v istem letu je položil slovesne zaobljube minoritskemu redu. Diakonsko posvečenje je prejel med pastoralnim letnikom na teološkem inštitutu St. Anthony-on-Hudson v Rensselaerju (škofija Albany – New York). Junija leta 1983 je bil posvečen v duhovnika na Ptujski Gori. Leta 2010 je doktoriral na Katedri za dialog in splošno bogoslovje Teološke fakultete v Ljubljani, na temo Islamizem v Turčiji in njegova kritika.

V letih 1983‒1989 je v malem semenišču v Kolbejevem domu v Ljubljani služboval kot magister in se posvečal vzgoji mladih. Po opravljenih pripravah in učenju francoščine ter arabščine v Parizu (1989‒1990) se je konec leta 1990 podal na misijon v predmestje Bejruta (Libanon). Tam je do leta 2001 deloval kot član minoritske skupnosti in kaplan. Posvečal se je delu s skavti in sodeloval v mednarodnem gibanju Vera in luč, ki se ukvarja z osebami z motnjami v duševnem ali telesnem razvoju.

Svoje misijonsko poslanstvo je nadaljeval v Turčiji. Deloval je kot gvardijan (predstojnik) samostana sv. Helene v Izmirju (2001‒2006), nato je bil član samostana v Iskenderunu (2006–2008). Od jeseni 2007 do pomladi 2008 je deloval tudi v Samsunu ob Črnem morju, kjer je opravljal duhovniško službo ter skrbel za cerkev in samostan. Leta 2008 se je vrnil v Izmir in tu naslednji dve leti delal kot predstojnik samostana. Ko je bil imenovan za odgovornega za izdajateljsko dejavnost provincialne kustodije Bližnjega vzhoda in Svete dežele (2011), se je preselil v samostan Rojstva blažene Device Marije v Büyükderu (Istanbul). Zadnja leta je tam opravljal tudi funkcijo predstojnika minoritske skupnosti (2018‒2020). Bil je tudi vikar Kustodije Svete dežele in Bližnjega Vzhoda (2014–2018). 8. decembra leta 2020 je bil imenovan za nadškofa metropolita v Izmirju, škofovsko posvečenje pa je prejel 2. februarja 2021. S svojim delovanjem vzpodbuja medverski dialog in ohranjanje vere v človekovo dostojanstvo.

Govori veliko jezikov. Zraven slovenskega obvlada še hrvaški, angleški, francoski, italijanski, arabski in turški jezik. Ob skrbi za izdajo krščanske literature v turškem jeziku tudi veliko piše. Svoje članke objavlja v Družini, Misijonskih obzorjih, v reviji slovenskih minoritov Med nami ter v reviji Presence (Istanbul).