Dva razreda normalke je obiskoval v Dobrovi, dva pa v Ljubljani, kjer je šolanje nadaljeval na gimnaziji. Maturiral je leta 1869. Med letoma 1869 in 1873 je v Ljubljani študiral bogoslovje. Leta 1872 je bil ordiniran, leta 1880 pa je v Gradcu postal doktor bogoslovja.
Po končanem študiju je bil najprej tri leta kaplan v Kostanjevici na Krki, nato pa dvorni kaplan pri škofu Pogačarju v Ljubljani. Potem je eno leto kaplanoval v Cerkljah na Gorenjskem, od leta 1881 do 1883 pa ponovno v Ljubljani pri Sv. Petru. Zatem pa je bil do upokojitve profesor verouka na gimnaziji v Novem mestu. Po upokojitvi se je preselil v Presko na Gorenjsko. Med letoma 1911 in 1917 je upravljal župnijo Mavčiče na Sorškem polju, nato se je vrnil v Presko.
V Novem mestu, kjer je deloval od leta 1883 do 1909, je pustil velik pečat. Kmalu po prihodu, leta 1884, je z drugimi dolenjskimi rodoljubi ustanovil časopis Dolenjske novice, ki ga je izdajal in tiskal založnik in tiskar Janez Krajec. Do leta 1893 je Dolenjske novice urejal in vanje veliko pisal. Hkrati je bil dopisnik Slovenca in Novic. Leta 1894 je v Novem mestu ustanovil in vodil dijaško kuhinjo, za katero je skrbela njegova sestra Katarina, ki mu je ves čas vodila gospodinjstvo. Leta 1886 je ustanovil tudi podružnico šolske organizacije Družbe svetega Cirila in Metoda ter za izobraževanje novomeških obrtnikov Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov, ki je kmalu zatem pričelo graditi svoj dom.
V tretjem razredu gimnazije, ko je postal gojenec Alojzijevišča, se je pričel ukvarjati tudi z literarnim delom. Kasneje je objavljal zlasti v literarnem mesečniku Dom in svet, posamezne prispevke tudi v Zborniku cerkvenih govorov na slavo ss. Cirilu in Metodu, zborniku Drobtinice in v izvestjih gimnazije v Novem mestu.
(Podgorjanski). Profesor. Dr. Josip Marinko. Dolenjske novice, 3. 12. 1909, let. 25, št. 49, str. 388–389.
Slovenski biografski leksikon: 2. knj.: Maas – Qualle. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1933–1952, str. 47.
