Galleria fotografica
Osnovno šolo in gimnazijo je končal v Brežicah. V otroštvu in mladosti je bil tabornik, v Taborniškem odredu Matije Gubca iz Brežic je bil aktiven do leta 1990. Na Fakulteti za sociologijo, politologijo in novinarstvo v Ljubljani je diplomiral leta 1987 in si pridobil naziv univerzitetni diplomirani obramboslovec. Med letoma 1984 in 1986 je bil na Srednji tekstilni šoli v Sevnici učitelj predmeta Obramba in zaščita.
Z vojaško kariero je začel kot mladinec prostovoljec Teritorialne obrambe Socialistične republike Slovenije leta 1978. V letih 1980–1981 je služil vojaški rok v Šoli za rezervne oficirje (PŠRO JLA) v Ljubljani in nato stažiral v Vipavi. V začetku leta 1982 je bil razporejen v rezervni sestav Teritorialne obrambe (TO) v Pokrajinski štab Teritorialne obrambe Posavja Socialistične republike Slovenije na dolžnost poveljnika zaščitnega voda štaba.
V Pokrajinskem štabu TO Posavja SRS, s sedežem v Brežicah, se je na delovnem mestu pomočnika za organizacijsko-mobilizacijske in kadrovske zadeve zaposlil leta 1986. Leta 1989 je bil štab razglašen za najboljši pokrajinski štab Teritorialne obrambe v Sloveniji. Ob reorganizaciji TO Slovenije leta 1990 se je zaposlil na PŠTO Dolenjske na delovnem mestu pomočnika za brigado TO. S tridesetim letom je postal poveljnik 25. brigade TO Republike Slovenije in se z njenim 1. bataljonom udeležil boja na Medvedjeku leta 1991.
Med letoma 1992 in 1993 je bil prvi poveljnik 210. učnega centra Cerklje ob Krki TO RS. Leta 1994 je postal načelnik šole za častnike vojnih enot v vojašnici Polje, leta 1996 pa je bil prerazporejen v Generalštab Slovenske vojske na dolžnost načelnika odseka za pehoto, ki jo je opravljal do leta 2001. Med letoma 2009 in 2012 je poveljeval Centru za bojno usposabljanje Slovenske vojske v Postojni in bil hkrati poveljnik Vojašnice barona Andreja Čehovina Postojna. Decembra 2014 je prevzel poveljevanje Teritorialnemu polku 72. brigade in Vojašnici Franca Uršiča v Novem mestu. Z letom 2021 se je upokojil v činu polkovnika Slovenske vojske.
Maraš je tudi publicist in sourednik publikacije Postrojitvena pravila Slovenske vojske, 2004, ter urednik zbornika 20 let v službi miru: 20 let sodelovanja Republike Slovenije v mednarodnih operacijah in na misijah, 2017. Od leta 2019 je predsednik Območnega združenja slovenskih častnikov Novo mesto. Je ustanovni član Združenja slovenskih mirovnikov in ga od leta 2020 tudi vodi.
Prejel je zlato medaljo generala Maistra z meči, srebrno in bronasto medaljo generala Maistra, zlato in srebrno medaljo Slovenske vojske, medaljo in bronasto medaljo načelnika GŠSV, spominski znak Obranili domovino, spominski znak mobilizacijsko taktične vaja Premik 91, spominski bojni znak Medvedjek, medalji v službi miru, spominski znak ob 5. obletnici Slovenske vojske, XXX let službe, bronasti znak in bronasto plaketo Centra vojaških šol, zlati in srebrni znak Centra za doktrino in razvoj, srebrno in bronasto medaljo Poveljstva za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje, zlati znak Šole za častnike vojnih enot, zlati in bronasti znak Poveljniško štabne šole, zlato medaljo Teritorialnega polka 72. brigade, srebrno medaljo 72. brigade, spominsko medaljo Slovenske vojske 1991-2001. Za področje sodelovanja s civilnim okoljem je prejel priznanje občinskega sveta občine Žužemberk in Županovo priznanje občine Straža.
20 let v službi miru: 20 let sodelovanja Republike Slovenije v mednarodnih operacijah in na misijah: zbornik. Ljubljana: Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, 2017.
Maraš, V. 210. učni center Cerklje ob Krki 1992–1993. V: V uniformi maskirnih barv: življenjepisi visokih častnikov Slovenske vojske iz Posavja, 2013, str. 201–215.
Maraš, V. Od mladinca prostovoljca do polkovnika. V: V uniformi maskirnih barv: življenjepisi visokih častnikov Slovenske vojske iz Posavja, 2013, str. 125–133.
Neviodunum, glasilo 210. učnega centra Cerklje ob Krki. Leta 1992, let. 1, št. 1, generacija 3.
Geslo je pripravil dr. Tomaž Teropšič, vojni in vojaški zgodovinar.