Ricerca avanzata
it
en hu it sl
Scrittura
100%
125%
150%
200%
Colori
Colori predefiniti
Contrasto elevato
Colori invertiti
Bianco e nero
Puntatore
Ripristina

MANSWERD, Koloman de

Portret - Koloman de MANSWERD
Koloman de Manswerd - Koloman de Manswerd Moralia in Job, 1410 Nadškofijski arhiv, Ljubljana

Galleria fotografica

Nato:
14. st., neznan
Morto:
januar 1434, Kranj
Professioni e attività:
Luoghi di attività:
Comune:
Lessico:
Biografia

Najbolj pomemben župnik v obdobju srednjega veka v Kranju, humanist, magister Koloman de Manswerd, je bil po obdobju italijanskih župnikov iz oglejskega patriarhata eden od prvih, ki je izhajal iz nemškega plemstva. Mesto kranjskega župnika je bilo tedaj zelo ugledno in Kranj je pridobil osebnost z odličnimi referencami – Koloman je bil namreč tudi generalni vikar oglejskega patriarhata in kanonik v Strassburgu na Koroškem.

Bil je župnik z ambicioznim kulturnim dometom. Okoli leta 1426 je sezidal novo župnišče in zastavil prenovo stare romanske cerkve v gotskem stilu. Koloman je želel slediti stilskim tokovom tedanje Evrope. K obstoječi cerkvi je dal dozidati gotski prezbiterij, s t.i. dolgim ali meščanskim korom, ki je s svojo premišljeno kompozicijo eden najlepših prvi take vrste na Gorenjskem. V naslednjih letih, tudi po Kolomanovi smrti, je sledila še prenova cerkvene ladje in postavitev zvonika. S preureditvijo v dvoranski tip cerkve je bila vzor drugim arhitekturnim renovacijam na Gorenjskem in drugod po Sloveniji. Ambiciozno delo so prekinili spori med Celjsko in Habsburško gospodo, v katere je bil vpleten tudi Kranj – leta 1442 so celo zabeleženi vdori vojaških čet Ulrika II. Celjskega, ki so oplenile cerkev. A Kolomanov arhitekturni projekt so nadaljevali drugi in ga tudi dokončali. Danes štejemo kranjsko cerkev med osrednje spomenike gotske arhitekture pri nas.

Leta 1412 je Koloman župnijski cerkvi, v kateri je skrbel za tedaj eno pomembnejših knjižnic na Kranjskem, podaril tri dragocene rokopise: Moralije Gregorja Velikega, Misal in Biblijo. Kranjski misal in prvi del kodeksa z Gregorjevimi Moralijami iz leta 1410 sta delo znanega pisarja, kaligrafa in iluminatorja Heinricha Aurhayma, ki ga je Koloman de Manswerd povabil v Kranj. Moralije Gregorja Velikega so eden najpomembnejših spomenikov gotskega rokopisnega slikarstva, ki so nastali za naročnike s slovenskega ozemlja. Iz zapisov iz njegovega časa lahko sklepamo, da je Koloman okrog sebe zbiral kulturno prizadevne ljudi. Skrbel je tudi za pouk mladine, ki je  bila po njegovi zaslugi deležna osnov gramatike in drugih osnovnih znanj.

V spomin na župnika Kolomana je bil ob južni fasadi cerkve sv. Kancijana leta 1971/72 urejen lapidarij, kjer je poleg rimskih in srednjeveških epitafov tudi njegova nagrobna plošča.

Fonti e letteratura

Literatura:
Pod zvonom sv. Kancijana, 1991
900 let Kranja, 1960 (I. Komelj in E. Cevc)
D. Globočnik: Župnijska cerkev v Kranju, Dobro jutro 2006, št. 71, str. 13
Nadškofijski arhiv, Ljubljana

Autore/autrice della voce: Petra Puhar Kejžar, Mestna knjižnica Kranj
Data del primo inserimento: 31. 5. 2013 | Ultima modifica: 11. 4. 2020
Petra Puhar Kejžar. MANSWERD, Koloman de. (-1434). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 11. 11. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/manswerd-koloman-de/
Segnala un errore

Morda vas zanimajo tudi

Data di inserimento: 8. 4. 2019

HAAS, Eleonora von

31. May 1866–23. August 1943
Eleonora von Pertazzi (dekliški priimek) in njen mož Joseph von Haas sta izvirala iz diplomatskih, aristokratskih družin. Eleonora se je rodila v m...
Data di inserimento: 15. 12. 2019

PACE, Anton

14. November 1851–28. December 1923
Grof Anton Pace je bil jurist in prevajalec Prešernove poezije v nemščino.
Data di inserimento: 3. 9. 2018

MASLO, Jožefa

januar 1891–26. November 1944
Jožefa Maslo, zavedna in uporniška Slovenka, mati enajstih otrok, se je po začetku druge svetovne vojne v okviru OF vključila v NOB, v katerem so ...