Bil je tretji od štirih otrok kmeta Matije Malešiča in gospodinje Marije, rojene Šenica. Osnovno šolo je obiskoval v Črnomlju. V Novem mestu je v šolskem letu 1908/1909 končal četrti razred gimnazije, nato pa se je v peti razred vpisal v Ljubljani kot gojenec Marijanišča.
Po končani gimnaziji je odšel na enoletno služenje vojaškega roka, ki ga je zaključil junija 1914. Takrat se je že začela prva svetovna vojna, tako da se je iz vojske vrnil šele novembra leta 1918. Prvi dve leti vojne je preživel v Bosni in Srbiji, leta 1916 pa je bil poslan na soško fronto, kjer je bil ranjen. V tem času je pisal vojni dnevnik, po vojni pa je na to temo pisal roman, ki je kot nedokončan ostal v rokopisu.
Že med vojno se je vpisal na univerzo na Dunaju, po vojni leta 1918/1919 pa na pravno fakulteto v Zagrebu. Po končanem študiju leta 1920 je najprej nastopil upravno službo v Slovenj Gradcu, nato pa je služboval še na okrajnih glavarstvih v Mariboru in Črnomlju. Leta 1932 je bil za nekaj časa premeščen v Banja Luko. Potem je služboval še v Slovenj Gradcu in Murski Soboti, nato pa je bil okrajni glavar v Slovenskih Konjicah, Logatcu in Škofji Loki, kjer je umrl za posledicami srčne kapi.
Že kot dijak je, največkrat pod psevdonimom Stanko Bor, objavljal črtice in povesti v časopisih in revijah (v Dolenjskih novicah, Zori, Mladosti, Ilustriranem glasniku idr.). Po vojni je objavljal zlasti v Domu in svetu ter Mladiki (zgodovinska povest Za svobodo dedov, novela Za turškim gričem, povest Živa voda). V svojih delih je upodabljal življenje v Beli krajini in Prekmurju. Napisal je kolektivno povest Kruh (1927) s prekmursko pokrajinsko tematiko ter več ljubezenskih povesti iz meščanskega in podeželskega sveta (npr. Izobčenci, 1933, in V zelenem polju roža, 1942).
- ES 6, str. 385.
- SBL II, str. 36.
- ZSS VI, str. 274 – slika.
- Osebnosti. Veliki slovenski biografski leksikon, str. 660.
- Rast, št. 6, 1992, str. 420–425 – s sliko.
- Rast, št. 4, 1998 str. 349–353.