MALEČKAR, Franc

Je edinec, oče Franc, mati Marija, rojena Debeljak – oba delavca in kmeta, ki se koncem 50-ih let prejšnjega stoletja preselita iz Brkinov v izpraznjeni Premančan.
Z Mileno Malečkar, roj. Šinkovec, diplomirano biologinjo, se je poročil januarja 1980 v Sveti jami.Osnovno šolo je obiskoval v Hrvatinih (1963 – 1971). Na Slovenski gimnaziji v Kopru je maturiral leta 1975 in se vpisal na vzporedni študij geografije (prekinil po prvem letniku) in geologije (absolviral leta 1979) na ljubljanski univerzi. Med študijem je delal kot demonstrator na oddelku za geologijo ljubljanske univerze. Od leta 1980 do 1988 je bil zaposlen v Kraški muzejski zbirki Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni, kjer je skrbel za postavitev zbirk Krasoslovnega muzeja in napisal več poljudnih priročnikov. Do leta 1995 je bil zaposlen v koprski občinski upravi na oddelku za civilno zaščito in davčni upravi, kjer je pripravil oceno ogroženosti vodnih virov Istrske Slovenije in poskrbel za odstranitev človeških ostankov iz podzemlja Socerbsko-Podgorskega krasa. Zadnji desetletji uči na Centru šolskih in obšolskih dejavnosti v domu v Fiesi, od kanuiranja do osnov geologije, in dnevnem centru, kjer vodi več krasoslovnih programov.V gimnazijskih letih je dal pobudo za ustanovitev naravoslovno-zgodovinskega krožka, Kluba mladih raziskovalcev in Obalne sekcije kozinskega jamarskega društva ter se preskusil v novinarstvu. Med študijem je urejal Jamarske novice, glasilo Jamarske zveze Slovenije, in bil njen knjižničar, pobudnik komisije jamskih vodičev ter vodja komisij za odprave in varstvo jam, v okviru katere je organiziral čiščenje podzemlja v vsedržavni pobudi. V koprskem jamarskem društvu je skrbel za tečaje jamarstva, dela na višini, jamski kataster in upravljanje s turističnima jamama Dimnice in Sveta jama, kjer razvija različne oblike obiska, kot so teki, team-building, kulturne prireditve in trekkingi.V začetku 90. let prejšnjega stoletja je bil vodja upora proti odpiranju kamnolomov v dolini potoka Fugnan. Kot koprski občinski svetnik, izvoljen na listi Zelenih Slovenije, si je prizadeval proti izgradnji sežigalnice odpadkov v Kopru, ukinitev onesnaženja koprske kemijske industrije, zavarovanja povodja Dragonje, racionalno povečanje železniškega prometa do koprskega pristanišča, idr. Kot član sveta hrvatinske krajevne skupnosti si je prizadeval za ustanovitev občine na slovenskem delu Miljskega polotoka, urejal glasilo in pripravil učno-rekreacijsko »Graničarsko pot«. Izpostavil se je v prizadevanjih proti uplinjevalnikom v Tržaškem zalivu in s kritičnimi zapisi v pismih bralcev, kot sta predloga za ribiški in muzej preganjanih v Kopru ter Evropski krasoslovni muzej nad vasjo Slivje. Večkrat javno predava, tako o vtisih z odprav kot okoljski problematiki.
Kot gimnazijec je prejel dve srebrni in zlato priznanje za speleološke in geološke raziskave republiškega in zveznega Gibanja znanost mladini, med študijem je dobil srebrno priznanje Jamarske zveze Sovjetske zveze in študentsko Prešernovo nagrado za raziskave kraških pojavov v Šavriniji. Prejel je srebrno priznanje Jamarske zveze Slovenije, Kidričevo nagrado in je zaslužni član Zveze speleologov Jugoslavije. Leta 2007 je prejel priznanje Janeza Jesenka Društva učiteljev geografije Slovenije.