Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala na Ptuju in maturirala leta 1971. Leta 1976 je diplomirala na Pedagoški akademiji v Mariboru in si pridobila strokovni naziv predmetna učiteljica slovenskega in nemškega jezika. Leta 1974 se je, takrat še kot gimnazijska maturantka, zaposlila v Ljudski in študijski knjižnici Ptuj kot knjižničarka izposojevalka, po opravljeni diplomi leta 1976 pa kot višja knjižničarka. Leta 1975 se je včlanila v bibliotekarsko društvo in v njem aktivno delovala vse do svoje upokojitve. Leta 1983 je postala ravnateljica knjižnice in to delo opravljala polnih 17 let, vse do leta 2000, ko je bila izvoljena za poslanko v Državnem zboru Republike Slovenije. Po izteku poslanskega mandata se je ponovno zaposlila v ptujski knjižnici kot višja knjižničarka – namestnica direktorja.
Z izjemo obdobja, ko je bila poslanka, je praktično vso svojo delovno pot prehodila v knjižničarstvu. V času njenega vodenja knjižnice so bili največji in najzahtevnejši projekti zagotovitev povečanja števila zaposlenih, uvajanje novih dejavnosti knjižnice, avtomatizacija izposoje, predvsem pa zagotovitev ustreznih prostorskih pogojev za delovanje knjižnice. Knjižnica, ki je pod njenim vodstvom delovala v zgornjem nadstropju Minoritskega samostana na Ptuju, je delala v neustreznih kadrovskih in prostorskih pogojih, zato se je aktivno vključila v prizadevanja za povečanje števila zaposlenih in predvsem v zagotovitev ustreznih prostorskih pogojev za delo. V 80-ih letih 20. stoletja so pričeli z adaptacijo stavbe Malega gradu za potrebe knjižnice; Lidija Majnik je ves čas intenzivno sodelovala v projektiranju in pri izgradnji knjižnice. Projekt je trajal polnih 15 let, vse do leta 2000, ko so se vsi oddelki ptujske knjižnice združili pod skupno streho na Prešernovi ulici.
Ob rednem delu v knjižnici je aktivno delovala na številnih področjih. Tako je bila dva mandata predsednica Javnega sklada Republike Slovenije za ljubiteljsko kulturo območne izpostave Ptuj in predsednica sveta zavoda Mestnega gledališča Ptuj. Več mandatov oz. polnih 20 let je bila svetnica Mestnega sveta Mestne občine Ptuj (1994–2014).
V letu 2009 ji je Zveza bibliotekarskih društev Slovenije podelila Čopovo diplomo, najvišje priznanje za življenjsko delo na področju knjižničarstva.
V zahvalo za prispevek, ki ga je dala kulturi in knjižničarstvu na Ptujskem pa tudi širše, ji je Mestna občina Ptuj leta 2011 podelila priznanje velika oljenka.
Predlog za podelitev priznanja velika oljenka, 2010 (hrani arhiv KIP).
L. Majnik: »Mali grad je moj otrok…«, Štajerski tednik, št. 13 (18. 2. 2011), str. 9.
