Ricerca avanzata
it
en hu it sl

MAHORČIČ, Amalija

Portret - Amalija MAHORČIČ
Nata:
17. January 1817, Sežana
Morta:
17. February 1896, Matavun pri Divači
Professioni e attività:
Luoghi di attività:
Comune:
Lessico:
Biografia

Rodila se je v premožni sežanski družini Polley, sestra gradbenega inženirja Karla in deželnega poslanca Alojzija. Poročila se je 21. novembra 1836 s Francem Mahorčičem in se preselila k možu v Matavun. Mož je izviral iz znamenite rodbine Bezkovih iz Nakla, bil je ugleden vaščan, imel je gostilno in bil tudi župan. 22. julija 1852 je na vrtu svoje gostilne gostil zbor društva za pogozditev Krasa, katerega soustanovitelj je bil njegov svak Alojzij Polley. Franc in Amalija Mahorčič sta imela vsaj sedem otrok: Adelajdo (Ado), Rajmunda, Rudolfa, Emilijo, Ano, Aleksandra in Adolfa. Rudolf in Ana sta umrla mlada, prav tako Adolf. Hči Ada se je poročila s posestnikom Alojzem Preglom pl. v Rihemberk (Branik), Emilija s strojnim inženirjem Janom Rybářjem, in je postala mati pravnika, politika in diplomata Otokarja Rybářja, sin Aleksander si je ustvaril družino na očetovi posesti v Matavunu, v hiši Pri Franceljnu, najstarejši sin Rajmund, ki se je poročil z Marijo Jeršan, hčerjo gostilničarja Antona Jeršana – Gnezde z Unca in Terezije, ki je bila hči Gašperja Obersnela – Gasparota iz Divače, pa je imel svojo gostilno v Sežani. Rajmund Mahorčič (28. 6 .1840–25. 1. 1895) je bil leta 1862 med udeleženci srečanja narodnih buditeljev na Krasu, ki se je 8. septembra odvijalo na gradu Zemono. Polnih 18 let, od leta 1876 do svoje smrti 1895, je bil sežanski župan. Bil je tudi zastopnik politične stranke Sloga v deželnem zboru in deželni poslanec v Gorici za okraj Sežana. V tem času ga je cesar Franc Jožef odlikoval z zaslužnim zlatim križcem s krono. Umrl je še ne 55 let star. Leto za Rajmundom je umrla tudi njegova mati Amalija.
Objavljena je bila tudi njena osmrtnica:
»Britko je dirnolo vsakogar po vsej daljni okolici tužno zvonenje dne 17. t. m., ki je naznanjalo, da se je v bolji svet preselila žena, ki se je toli odlikovala po svoji ženski modrosti, častitljivosti in plemenitosti srca, da jo je moral visoko spoštovati vsakdo, ki jo je poznal. – To je bila mati pokojnega poslanca Rajmunda Mahorčiča in mati našega župana, g. Aleksandra Mahorčiča. Porojena je bila blaga ranjka leta 1817 v narodni Sežani od imetne rodovine Polley. Z 19. letom poročila se je v Matavun s pok. deželnim poslancem in županom Francem Mahorčičem. – Premožno poročena, začela je takoj revnim in potrebnim lajšati gorje se svojo darežljivo roko. Revnim in bolanim bila je mati, a kedor je iskal pri njej modrega sveta, ni se varal. – Pa saj zadostuje to, da je niso daleč na okrog poznali pod drugim imenom, nego: »Mama v Matavunu«(Edinost: glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice, 18. 2. 1896).
»Umrla je v Matovunu pri Divači gospa Amalija Mahorčič, mati pokojnega poslanca Rajmunda Mahorčiča in župana nakelskega, gosp. Aleksandra Mahorčiča ter stara mati tržaškemu odvetniku g. dru. Otokarju Rybaru. Naj v miru počiva!«
(Edinost: glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice, 27.2.1896).

 

Autore/autrice della voce: Peter Štoka, Knjižnica Koper
Data del primo inserimento: 13. 3. 2019 | Ultima modifica: 4. 12. 2025
Peter Štoka. MAHORČIČ, Amalija. (1817-1896). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 22. 12. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/mahorcic-amalija/
Segnala un errore

Morda vas zanimajo tudi

Data di inserimento: 17. 5. 2013

BELIN (BELLINUS, BELLINI), Julij

18. August 1592–19. November 1619
Med letoma 1603 in 1608 je obiskoval grammaticalio (nižjo gimnazijo) in humanioro (humanistične študije, študij klasičnih jezikov in literature v v...
Data di inserimento: 17. 10. 2011

ŠINKOVEC, Anton

15. January 1859–6. April 1938
Vrvar iz Kranja in utemeljitelj vrvarstva v Sloveniji. V najemu je imel Trebarjevo vrvarsko delavnico, postal je velik obrtnik in podjetnik.
Data di inserimento: 4. 8. 2022

HORVATEK, Albert

19. August 1859–27. January 1915
Učitelj in socialdemokratski politik, ki se je zavzemal za boljši položaj učiteljstva in za enakopravnost med Nemci in Slovenci.