Plemiškega rodu, prastric pesnika Paula Valéryja. Po končanem šolanju v Collegiu dei Nobili v Kopru se je odpravil na študij gradbeništva v Padovo, kjer je diplomiral leta 1810.
Francoske oblasti so ga premestile na novoustanovljeni licej v Trst kot učitelja matematike. Pesniška nadarjenost in aktivnost sta ga jeseni 1812 privedli v Rossettijev krog, v društvo Minerva. Ko je avstrijska vlada v Trstu leta 1817 odprla Realno tehnično in navtično akademijo, je tam poučeval zgodovino, geografijo in trgovske vede, leta 1843 je postal direktor. Na šoli je v prostem času urejal knjižnico. Začel je pisati članke o gledališču, literaturi, zgodovini in geografiji ter jih objavljati v listu Osservatore Triestino, kjer je leta 1828 sprejel mesto urednika; bil je gledališki kritik 1818–54 in član tržaškega občinskega sveta. Leta 1835 jezačel sodelovati pri Giornale del Lloyd, kot nasprotnik liberalnih in romantičnih tendenc svojega časa pa se ni vključil v krog lista La favilla. Bil je dopisni član Inštituta za znanost, kulturo in umetnost v Padovi in Atenea v Benetkah.
V svoji oporoki je Mestni knjižnici v Trstu zapustil 200 knjig iz svoje zbirke.
Cenni sulla storia del commercio dalle epoche più remote sino all’anno 1844, 1845
Studi sopra la Storia Universale, 6 zv., 1838–39
Lo scudo d’Astrea, 1828
Tragedie, 3 zv., 1816–18
Il tempio d’Augusto, 1816
Dell’influenza delle matematiche sullo spirito umano, 1810
Leta 1851 je bil odlikovan z viteškim redom cesarja Franca Jožefa.
Ziliotto, B. Storia letteraria di Trieste e dell’Istria. Trieste: La Editoriale Libraria, 1924, str. 72.
Gentile, A. Vita triestina nell’Ottocento. V: Archeografo Triestino, s. IV, vol. X–XI, 1946, str. 3 sl.
»Giuseppe de Lugnani«. V: Pagine istriane, l. I, s. III, št. 4, nov. 1950, 160 sl.
Quarantotti Gambini, P. A. Luce di Trieste. Torino: Eri, 1964, str. 107.
Žitko, S. Paul Valéry: njegov koprsko-tržaški rod in odnos do evropskega duha v času med svetovnima vojnama. Koper: Annales, 2018, str. 13–17.
