Ricerca avanzata
it
sl en it hu
Scrittura
100%
125%
150%
200%
Colori
Colori predefiniti
Contrasto elevato
Colori invertiti
Bianco e nero
Puntatore
Ripristina

LUBEJ (roj. Bračič), Nežka

Nežka Lubej
Foto: Janez Eržen

Galleria fotografica

Nata:
18. January 1944, Zabovci
Professioni e attività:
Luoghi di attività:
Comune:
Lessico:

Prvih osemnajst let je preživela v rodnih Zabovcih. Osnovno šolo je obiskovala v Markovcih, kjer se je pričela ukvarjati s folkloro. Šolanje je nadaljevala na ptujski gimnaziji, nato pa na učiteljišču v Mariboru. Po koncu izobraževanja je bila osem let zaposlena na Osnovni šoli Jarenina, nato pa šest let na Osnovni šoli Draga Kobala Maribor, podružnica Brezje. V letih 1979–2000 je delala kot razredna učiteljica na Osnovni šoli Prežihovega Voranca Maribor, kjer je enaindvajset let sama vodila otroško folklorno skupino Prežihovci, ustanovljeno leta 1979, s katero je pričela v odrsko koreografijo vključevati otroško igro. Ob petnajstletnem delovanju skupine je pripravila razstavo, kjer je predstavila zapiske v obliki biltena, ki je sčasoma prerastel v priročnik za folklorno vzgojo z naslovom Pikapolonica, hvala za zlato kolo (1997). Mlade folklornike ji je uspelo popeljati v Bolgarijo, Romunijo, Češko, Avstrijo, Hrvaško, Litvo, Slovaško in Madžarko. Čeprav je ob upokojitvi predala vodstvo skupine, je še naprej aktivno vključena pri oblikovanju kostumske podobe in ustvarjanju novih odrskih postavitev. Je tudi članica izvršnega odbora Kulturnega društva Prežihovci, ki ga je na šoli ustanovila leta 1998.

Ko je bilo leta 1980 v Piranu ustanovljeno Združenje folklornih skupin Slovenije, so jo zadolžili za delovanje otroških folklornih skupin. V letu 1984 je kot gostja zastopala takratno Jugoslavijo na mednarodnem festivalu na Slovaškem, kjer se je seznanila s tedanjimi dosežki na področju folklore. Videne novosti je pričela vključevati, ko je vodila številne območne in regijske seminarje za vodje otroških folklornih skupin o pripravi programa zanje, otroškem izročilu ter šegah in navadah. V programe otroških skupin je vse pogosteje začela vnašati preprostejše plese, izštevanke, otroške igre in zbadljivke. Sodelovala je na številnih otroških folklornih taborih, ki so bili organizirani v različnih slovenskih krajih, ki so skozi leta pripomogli k uravnoteženemu razmerju med plesom in igrami, poudarjali so uplesanost, občutek za ritem in doživetost izvedbe ter izobrazili otroke, vodje in strokovne spremljevalce srečanj otroških folklornih skupin.

V osemdesetih letih je raziskala in zapisala pet plesov v Lancovi vasi in nato prepričala domačine, da so leta 1983 zbrali skupino plesalcev, ki so se povezali v Folklorno društvo Lancova vas. Naučila jih je plesati, jim pomagala izbrati prave obleke, zanje pripravljala odrske postavitve na revijah in skupaj z Jankom Jerenkom (1956–2022) skrbela za strokovno delo društva. Kot njihova umetniška vodja pripravlja plesne koreografije, jih spremlja na vajah in nastopih doma in v tujini ter tako prispeva k ohranitvi starodavnih plesov. Prav tako pomaga z nasveti številnim folklornim skupinam na območju Slovenije.

Dolga leta je bila članica izvršnega odbora Zveze kulturnih društev Maribor, ki jo je leta 2009 imenoval za častno članico, ter bila nekaj časa predsednica Združenja folklornih skupin Slovenije. Bila je tudi soustanoviteljica in članica izvršnega odbora Združenja folklornih skupin podravske, pomurske in koroške regije (1980–1998). Pet let je bila režiserka zaključnih državnih prireditev otroških folklornih skupin, še vedno pa je državna selektorica otroških folklornih skupin. Kot zunanja strokovnjakinja Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je bila dvajset let vključena v pripravo folklornih taborov in bila v uredniškem odboru revije Folklornik. Zaradi izjemnega poznavanja folklore, ki ga nenehno nadgrajuje z izobraževanji na raznih seminarjih, je aktivna kot predavateljica in strokovna spremljevalka na slovenskih folklornih srečanjih.

Pikapolonica, hvala za zlato kolo: otroške igre in plesi: priročnik za folklorno vzgojo, 1997
Oj, lepo je res na deželi: trideset let Folklorne skupine Lancova vas, 2013
Oblačenje mariborskih otrok v prvi polovici 20. stoletja ter njihove igre in igrače: ne hlač, le krilo sem nosila, 2014 (soavtorica)

  • Šilihova plaketa, 1999
  • Maroltova plaketa, najvišje slovensko priznanje za ustvarjanje v folklorni dejavnosti, 2004
  • posebno priznanje Občine Videm, 2008
  • imenovana za častno članico Zveze kulturnih društev Maribor, 2009
  • priznanje sveta OI JSKD Ptuj za najzaslužnejše kulturne delavce, 2012
  • plaketa Zveze kulturnih društev Maribor s priznanjem Janeza Karlina, 2019
  • zlati grb Občine Videm, 2021

Ustni vir: Nežka Lubej, 5., 6. in 8. maj 2022.
Dajčman, M. S folkloro že od otroštva. Večer, 10. apr. 2019, let. LXXV, št. 83, str. 11.
Krajnc, P. Janko Jerenko in Nežka Lubej med zaslužnimi kulturniki. Naš glas: informator Občine Videm, marec 2013, let. 18, št. 1, str. 14–15.
Lubej, N. Od plesa k otroški igri in ponovno nazaj k plesu. Folklornik, let. 8, str. 42–43.
Lubej, N. 35 let folklorne skupine Prežihovci. Folklornik, let. 10, str. 111–112.
Lubej, N. Oj, lepo je res na deželi: trideset let Folklorne skupine Lancova vas. Lancova vas: Folklorno društvo, str. 96.
Waldhütter, D. Negujemo, kar smo nekdaj živeli: Maroltova plaketa Nežki Lubej za desetletja dela v folklori. Večer, 7. apr. 2004, let. LX, št. 82, str. 14.

Autore/autrice della voce: Mojca Zavec Mlakar, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Data del primo inserimento: 9. 5. 2022 | Ultima modifica: 9. 5. 2022
Mojca Zavec Mlakar. LUBEJ (roj. Bračič), Nežka. (1944-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 12. 8. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/lubej-roj-bracic-nezka/
Segnala un errore