LORENČIČ, Aleksander

Po končani osnovni šoli na Grajeni je v letih 1996–2000 obiskoval Gimnazijo Ptuj, nato pa izobraževanje nadaljeval na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer se je vpisal na enopredmetni program zgodovine. V študijskem letu 2006/2007 se je na Filozofski fakulteti v Ljubljani vpisal še na podiplomski študij, smer Obča in narodna zgodovina od 18. stoletja do novejše dobe, 1. oktobra leta 2007 pa se je v okviru programa Podobe gospodarske in socialne modernizacije na Slovenskem v 19. in 20. stoletju zaposlil kot mladi raziskovalec na Inštitutu za novejšo zgodovino. Kot raziskovalec se je dodatno študijsko usposabljal v Pragi in Beogradu. Dne 21. marca 2011 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Tranzicija slovenskega gospodarstva v letih 1990–2004.
Do konca leta 2015 je bil kot znanstveni sodelavec zaposlen na Inštitutu za novejšo zgodovino, kjer je bilo težišče njegovega raziskovalnega dela sodobna gospodarska zgodovina. Poleg programskega dela je sodeloval pri različnih raziskovalnih projektih. Poleg sodelovanja na domačih in mednarodnih znanstvenih simpozijih, uredniškega dela in pisanja recenzij je kot raziskovalec poleg znanstvene monografije objavil več znanstvenih in strokovnih člankov tako v Sloveniji kot tudi v tujini.
Do leta 2016 je bil član uredniškega odbora založbe Razpoznavanja/Recognitiones, ki deluje pod okriljem Inštituta za novejšo zgodovino. Jeseni 2012 je bil na Univerzi v Novi Gorici izvoljen v naziv asistent za področje kulturne zgodovine. Maja leta 2012 je izšla njegova znanstvena monografija z naslovom Prelom s starim in začetek novega: tranzicija slovenskega gospodarstva iz socializma v kapitalizem (1990–2004). V delu, kjer avtor v širši mednarodni perspektivi obravnava preobrazbo slovenskega gospodarstva v kapitalistični sistem, verjetno najbolj ključni proces po osamosvojitvi Slovenije postavlja v širši družbeni kontekst. Monografijo je znanstveni svet za humanistične vede Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije prepoznal kot izjemni znanstveni dosežek v letu 2012, leta 2014 pa je avtor za omenjeno delo prejel tudi nagrado Ervina Dolenca za najboljši prvenec v zgodovinopisju. Leta 2018 je v soavtorstvu z dr. Jožetom Prinčičem izdal znanstveno monografijo Slovenska industrija od nastanka do danes. Spreminjanje slovenske družbe iz agrarne v industrijsko in postindustrijsko je bil dolg proces. Podjetja so nastajala, se lastniško spreminjala, rasla in številna tudi propadla. Tudi zato, da številna podjetja in blagovne znamke, ki so nam bila v ponos, ne utonejo v pozabo, odločitev in motivacija za nastanek te monografije, ki je svojevrsten leksikon slovenske industrije. Knjiga je bila nominirana za nagrado Klio za leti 2018 in 2019, najvišje stanovsko priznanje za zgodovinopisno delo. Leta 2021 je v angleškem jeziku izšla njegova znanstvena monografija From dreams of “a second Switzerland” to capitalism without a human face. The Path of Economic Independence and Slovenian Economic Transition. Izdala jo je Založba ZRC v soizdajateljstvu Slovenske matice in Inštituta za novejšo zgodovino. Delo je izšlo tudi v elektronski obliki.
Od 1. 1. 2016 je direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož in član različnih svetov kulturnih ustanov. Zlasti si prizadeva za ureditev grajskega kompleksa, arheološke problematike ter za posodobitev in modernizacijo zbirk. Leta 2016 je bil med nominiranci za osebnost leta Radia Ptuj.
Je nekdanji atlet, v letih 2011–2019 tudi predsednik Atletskega kluba Ptuj (AK Ptuj).