Leopold KOZLEVČAR

Kozlevčar se je rodil leta 1904 na srednje veliki kmetiji v zaselku Jelša v župniji Šmartno pri Litiji kot tretji od petih otrok. Po petletni osnovni šoli je nadaljeval šolanje v triletni meščanski šoli v Kamniku. Za družino je bilo njegovo šolanje precejšnje finančno breme, zato se je kmalu osamosvojil in zaposlil v banki. Želja po znanju in izobrazbi ga je spremljala vse življenje, podobno tudi njegova ljubezen do starinskih predmetov. Prepotoval je Evropo, obiskal skoraj vse evropske prestolnice in bil dvakrat v Sveti deželi. Na potovanjih je obiskoval muzeje in starinarnice in marsikaj odkupil. Kljub temu, da ni imel dovolj finančnih sredstev za študij, je obiskoval predavanja na oddelku za umetnostno zgodovino v Ljubljani, še posebej predavanja dr. Izidorja Cankarja. Pred drugo svetovno vojno je obiskoval slovenske gradove in dvorce, ki so takrat še imeli ohranjeno vse pohištvo, slike, liturgične predmete idr. V stiski so mu graščaki prodali marsikatero starino, ker so vedeli, da bo pri njem na varnem.

Leta 1938 je od grofa Roberta Barba-Wachnsensteina kupil grajsko pristavo, ki se je nahajala v neposredni bližini gradu Rakovnik. Na njej je začel kmetovati in si kasneje pridobil kmečko pokojnino. Vsa denarna sredstva je vlagal v večanje svoje zbirke starin, ki je našla prostor v enonadstropnem poslopju grajske pristave. Zbirko je dopolnjeval z etnografskimi predmeti, ki so z novimi časi izginjali iz slovenskih kmečkih domov. Zbirko je zapustil Nadškofiji Ljubljana, z željo, da bo kot stalna zbirka na ogled v stiškem muzeju.

Družil se je z mnogimi znanimi slovenskimi umetniki in zbiral njihova dela. Njegova portreta sta narisala slikarja in njegova prijatelja Matej Sternen in Božidar Jakac.