LENASSI, Marjana

Marjana Lenassi, roj. Novak se je rodila v Ljubljani očetu Mirku in materi Anici, roj. Podlogar. Tri leta kasneje se je rodil njen brat Andrej Novak. V njenem otroštvu je družina živela v Šmartnem pri Litiji kjer sta imela starša trgovino. Med drugo svetovno vojno, leta 1941, so nemški okupatorji družino izgnali v Srbijo. Do leta 1945 so živeli v Smederevski Palanki, nato so se vrnili v Slovenijo in se naselili v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskovala v Šmartnem pri Litiji in v Smederevski Palanki, nato gimnazijo v Ljubljani (Realka na Vegovi, ki se je v šol. letu 1947/48 preimenovala v 1. gimnazijo). Kot absolventki zgodovine na Filozofski fakulteti so ji ponudili delo v Pionirski knjižnici v Ljubljani. Naredila je strokovni izpit in se odločila, da svojo službeno pot nadaljuje kot knjižničarka. Med leti 1945 in 1967 se je aktivno ukvarjala z orodno telovadbo in gimnastiko. Kot članica Telovadnega društva Ljubljana I, ki se je leta 1952 preimenovalo v TVD Partizan – Narodni dom je sodelovala na mnogih turnirjih v ritmični in orodni gimnastiki tako doma kot v tujini.
Pionirska knjižnica je ob izposoji knjig izvajala mnoge dejavnosti za svoje bralce, med drugim tudi likovno. Tako je v knjižnici spoznala kiparja Janeza Lenassija s katerim se je leta 1962 poročila. Rodil se jima je sin Aleš Lenassi. Družina se je spomladi 1968 preselila v Piran. Tu je nekaj mesecev delala v Mestni galeriji, leta 1969 pa je bila imenovana za upravnico Matične knjižnice Piran in jo vodila vse do upokojitve leta 1988. Ves čas si je prizadevala za dvig ravni knjižničarstva v piranski občini in širjenje bralne kulture. Ob ravnateljskem delu je rada delala tudi za izposojevalnim pultom, pri tem navezovala stike z bralci in se seznanjala z njihovimi željami. Uvedla je redne ure pravljic za predšolske in malo kasneje za šolske otroke, ki so bile že takoj od začetka zelo dobro obiskane. Dala je pobudo za ustanovitev turistične knjižnice, ki je delovala v Portorožu med leti 1970 in 1976. Odprtje in njeno delovanje je bilo zelo odmevno, o njej so poročali številni slovenski in tuji mediji. Pod njenim vodstvom je knjižnica postala prepoznavna po prirejanju literarnih večerov in knjižnih razstav. Prostori knjižnice v pritličju Sodne palače so bili majhni in brez čitalnice, a je navezala stike s kulturnimi in šolskimi ustanovami v mestu, pri katerih je knjižnica nato gostovala s svojimi prireditvami. Z vztrajnostjo je dosegla, da je knjižnica leta 1982 v Sodni palači pridobila večje, prenovljene prostore in čitalnico. Dala je tudi pobudo za ustanovitev enote knjižnice v Luciji, kjer je število prebivalcev strmo naraščalo. Leta 1981 je Izvršni svet skupščine občine Piran sprejel sklep s katerim je namenil hišo v Portorožu, (Stara cesta 28), v kateri je dolga leta živel pisatelj Ciril Kosmač, za kulturni objekt in jo dal v upravljanje knjižnici. Svečana otvoritev Kosmačeve hiše je bila leta 1984, po prenovi in ureditvi spominske sobe, ki jo je uredil profesor Jaro Dolar. Spominska soba in vrt hiše sta postala pomembno prizorišče kulturnih prireditev in obiskov šolskih razredov ter številnih posameznikov. Marjana Lenassi je s svojim delom pomembno prispevala k prepoznavnosti piranske knjižnice in h kulturnemu dogajanju v mestu.