Ricerca avanzata
it
en hu it sl

LEKŠE, Franc

LEKŠE Franc
Franc Lekše - Fotografija je iz arhiva Jožice Lekše iz Mozirja. Vir: Savinjske novice, 13. 8. 2021, let. 53, št. 32, str. 13.

Galleria fotografica

Nato:
27. January 1862, Pusto Polje, Slovenija
Morto:
2. February 1928, Polzela, Slovenija
Variante dei nomi:
Franc Saleški Lekše
Professioni e attività:
Lessico:
Biografia

Franc (Saleški) Lekše (Pridevek Saleški se je v preteklosti imenu Frančišek ali Franc ali France lahko dodajal zato, da se je vedelo, da je oseba godovala 24. januarja.) izvira iz Pustega Polja (Zadrečka dolina), in sicer iz hiše pri Marki očetu Francu in materi Mariji, rojeni Praznik, ki je bila Govekova iz Kokarij. Obiskoval je gimnazije v Celju, na Ptuju, v Varaždinu in na Sušaku. Kasneje se je vpisal na bogoslovje v Mariboru, kjer je bil 19. julija 1888 posvečen v mašnika. Bil je kaplan v Radljah ob Dravi, v Kamnici pri Mariboru, v Vojniku, na Ptujski Gori in v Cirkovcah. V letih 1897–1926 je bil župnik v Lučah, kjer je tudi pokopan.

Poleg duhovniškega poklica ga je zanimalo jezikoslovje, zato se je v 3. letniku gimnazije odpravil na Hrvaško. Tam je imel dobrega profesorja, ki je učil staro cerkveno slovenščino v primerjavi z drugimi slovanskimi jeziki. Tako se je Lekše učil ruščino in češčino, pa tudi italijanščino in francoščino. Objavljal je v različnih publikacijah, posvečal pa se je govorici ljudi v krajih, kjer je služboval. Bil je dopisnik Slovenca, prispevke in razprave pa je objavljal v publikacijah Dom in svet, Straža, Slovenski gospodar, Popotnik in Vrtec. V zadnjem desetletju 19. stoletja je prispeval nekaj objav o predvsem knjižnem jeziku, zapisal pa je tudi kar nekaj besed iz govora Pustega Polja oziroma zgornjesavinjskega narečja.

S publicističnim delovanjem ima zasluge pri ozaveščanju nekaterih pojavov v knjižnem jeziku. Zaslužen je, da so nekatere narečne besede in besedne zveze našle svoje mesto v slovenskih slovarjih in s tem v slovenski jezikovni zakladnici.

Opere

Izbrana bibliografija:

Recimo katero o našem pravorečju! Dom in svet, 1888, let. 1, št. 5, 8, 10, 11. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VAKYS78J.
Nekaj porabnih mislij o slovenščini v govoru in pismu. Dom in svet, 1890, let. 3, št. 1–6, 8–12. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2Z4DY5DZ.
Porabne misli o slovenščini v govoru in pismu. Dom in svet, 1891, let. 4, št. 1–3, 5, 8, 11. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EXR9P1XV.
Naš jezik in naša književnost. Dom in svet, 1892, let. 5, št. 2, 6, 12. Dostopno na naslovih: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1M2TT99L in http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QGP3B19.
Imena rodbine in svaščine. Dom in svet, 1893, let. 6, št. 1–2. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JT3GHXGP.
Dr. Gašpar Rojko. Dom in svet, 1893, let. 6, št. 9. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJUCT2NF.
Dr. Jožef Križan. Dom in svet, 1894, let. 7, št. 4. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6HLCLLEL.
Kongres krščanskih starinoslovcev v Spletu – Solinu. Dom in svet, 1894, let. 7, št. 21. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKYY1WQX.
Črna gora ali Ptujska gora. Dom in svet, 1895, let. 8, št. 1. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJSFRBFP.
Najstarejši umetelniški slovanski spominik in njegova zgodovina. Dom in svet, 1895, let. 8, št. 18. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5PPO6K6Y.
Dr. Vatroslav Oblak. Dom in svet, 1896, let. 9, št. 14.
Ilija Okrugić. Dom in svet, 1897, let. 10, št. 17. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70XHEBVL.
Knezoškof ali knez in škof? Dom in svet, 1898, let. 11, št. 1. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECY60WV1.

Fonti e letteratura

Glaser, K. Zgodovina slovenskega slovstva: IV. zvezek: Stritarjeva doba od 1870. do 1895. leta. V Ljubljani: Slovenska Matica, 1898, str. 216–217.
Lončar, N. Lekše, Franc. (citirano 24. 4. 2023). Dostopno na: https://ukm.um.si/lek-e-franc.
Weiss, P. Jezikoslovni pisec Franc Lekše (1862–1928) (1). Savinjske novice, 13. 8. 2021, let. 53, št. 32, str. 13.
Weiss, P. Jezikoslovni pisec Franc Lekše (1862–1928) (2). Savinjske novice, 20. 8. 2021, let. 53, št. 33, str. 13.
Župnik Fran Lekše. Jutro, 4. 2. 1928, let. 9, št. 30, str. 4.

Autore/autrice della voce: Roman Mežnar, Osrednja knjižnica Mozirje
Data del primo inserimento: 26. 4. 2023 | Ultima modifica: 15. 12. 2025
Roman Mežnar. LEKŠE, Franc. (1862-1928). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 24. 12. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/lekse-franc/
Segnala un errore

Morda vas zanimajo tudi

Data di inserimento: 21. 5. 2020

KOTNIK, Josip

Rodil se je v Plaškem v Hrvaški Liki materi Antoniji Svenšek iz Varaždina in očetu Francu Kotniku – Mesarjevemu iz Verpet na Frankolovem. Kot otrok...
Data di inserimento: 11. 10. 2010

BOBNAR, Pavel

1. July 1912–9. March 1940
Bil je ena najvidnejših umetniških osebnosti med obema vojnama v Šenčurju.
Data di inserimento: 17. 4. 2020

JERMAN, Marjan

30. November 1953–23. March 2020
Marjan Jerman je bil prepoznaven slovenski radijski in televizijski novinar.