Ricerca avanzata
it
sl en it hu
Scrittura
100%
125%
150%
200%
Colori
Colori predefiniti
Contrasto elevato
Colori invertiti
Bianco e nero
Puntatore
Ripristina

LEBIČ, Lojze

Portret Lojzeta Lebiča
Fototeka KOK - Lojze Lebič

Galleria fotografica

Nato:
23. August 1934, Prevalje
Luoghi di attività:
Comune:
Lessico:

Po osnovni šoli na Prevaljah je po maturi na Gimnaziji na Ravnah na Koroškem (1952) in Srednji glasbeni šoli diplomiral iz arheologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (1957). Na Akademiji za glasbo je študiral kompozicijo pri Marjanu Kozini (diplomiral 1972) in dirigiranje pri Danilu Švari. Umetniško pot je začel kot dirigent Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič (1960–1962 in 1964–1965), nato je vodil Komorni zbor RTV Ljubljana (1962–1972). Z radijskim zborom je gostoval na številnih uglednih mednarodnih festivalih: Bydgoszcz, Poljska (1966), Flandrijski festival, Belgija (1968), Ohridsko poletje, Makedonija (1968), Jihlava, Češka (1969), Bienale sodobne glasbe Zagreb, Hrvaška (1969), Dubrovniške poletne igre, Hrvaška (1969). Vrednost dirigentskega dela je potrjeval s snemanji plošč – tudi za tuje producente, za belgijski radio I Fiaminghi in Europa (1969), za Matico hrvatsko, prvo ploščo v seriji Antologija hrvaške glasbe (1970). Službeno pot je pričel kot korepetitor na Srednji baletni šoli v Ljubljani, pozneje poučeval dirigiranje na Pedagoški akademiji (1972–1986). Leta 1986 je postal redni profesor za glasbenoteoretske vede na Muzikološkem oddelku Filozofske fakultete v Ljubljani. Od 30. maja 1991 je postal izredni član in od 6. junija 1995 je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Od 18. novembra 2004 je izredni član Royal Flemish Academy of Belgium for Science and the Arts in od 16. marca 2005 zunanji član Kraljeve flamske akademije znanosti in umetnosti v Bruslju. Kot skladatelj je začel v skupini Pro musica viva, v sedemdesetih letih se je izpopolnjeval na poletnem tečaju za sodobno glasbo v Darmstadtu (1972) in v elektronskem studiu radia Beograd. Po intenzivnem in kritičnem soočanju s sodobnimi kompozicijskimi težnjami si je izoblikoval prepoznavno osebno glasbeno govorico, razpeto med zvočno silovitostjo ter meditativno zadržanostjo, svetovljansko modernostjo in zaverovanostjo v dediščino preteklih kultur. Je zvest umetniškemu, teži h glasbeni univerzalnosti, a ustvarja iz dejavne družbene občutljivosti za svoj čas. Uveljavil se je tudi kot publicistični in pedagoški pisec in nastopal v številnih radijskih in televizijskih oddajah. Je član Društva slovenskih skladateljev. Od leta 1982 do slovenske osamosvojitve je bil sekretar jugoslovanske sekcije v mednarodni organizaciji za sodobno glasbo ISCM (1982–1991), pri kateri je leta 1992 na generalni skupščini v Varšavi utemeljil in dosegel vključitev Slovenije kot samostojne nacionalne sekcije. Sodeloval je v mednarodnih žirijah (Concorso Internationale di canto Seghizzi, 1981, Kompositions Wettbewerb Spittal an der Drau, 1986), na seminarjih (Kompozicijski seminar v Grožnjanu, 1988) in drugod (Mednarodno združenje kongresnih kulturnih centrov ICCA v Vancouvru, Kanada, 1990). Njegove skladbe so bile izvajane na številnih festivalih, kot: Svetovni glasbeni dnevi ISCM (Bruselj, 1981, Zürich, 1991, Bukarešta, 1999, Jokohama 2001, Ljubljana, 2003, Zagreb, 2005); Musikbiennale Berlin, Bienale Zagreb, Musikprotokoll Graz, Pan Music Festival Seoul, Varšavska jesen, Trieste prima, MittelFest Čedad, Koncerti EBU Jeruzalem, Ljubljana, Saint Denis, Francija, Danubiana Temišvar, Romunija, Unista Transnet Pretorija, Južna Afrika, Golden Gate International Choral Festival, San Francisco, ZDA, Tours Francija, Klangforum – Wien in drugod. Poleg odličnih domačih umetnikov Slovenske filharmonije ter Simfoničnega orkestra RTV so Lebičeva dela uvrstili v svoje sporede Trio Lorenz, Marijana Lipovšek, ansambel Slavko Osterc, APZ Tone Tomšič, Carmina Slovenica, Vinko Globokar, Szigmond Szathmary, Ensemble musique vivante, Ensemble InterContemporaine, Queensland Symphony Orchestra, Radijski orkester Izrael, orkester radia Basel, Filharmonični orkester iz Temišvara, Filharmonični orkester G. Enescu, Bukarešta, Ensemble Kreativ iz Celovca. Njegova dela so del tonskih arhivov mnogih radijskih postaj.

 

orkestralna (izbor):

  • Sentence za dva klavirja in komorni orkester (1966),
  • Korant (1969),
  • Nicina (1971),
  • Glasovi za godala, tolkala in brenkala (1974),
  • Tangram za komorni orkester (1977),
  • Uvertura za tri instumentalne skupine (1985),
  • Queensland Music (1989),
  • Simfonija z orglami (1991),
  • komorna in solistična:
  • Meditacije za dva (1965),
  • Kons b, za komorni ansambel (1968),
  • Ekspresije, za klavirski trio (1968-72),
  • Impromptus (1969-73),
  • Kons a, za komorni ansambel (1970),
  • Atelier III (1976),
  • Sonet, za klavir (1976),
  • Chalumeau (1977),
  • Epicedion za Rafaela Ajleca (1978),
  • Okus po času, ki beži (1978),
  • Kvartet za tolkala (1979),
  • Invisibilia (1980), Epicedion (1982),
  • Godalni kvartet (1983),
  • Od blizu in daleč (1991),
  • vokalno-instrumentalna:
  • Požgana trava (1966),
  • Novembrske pesmi (1981),
  • Hvalnica svetu (1988),
  • Štiri Kosovelove pesmi za visoki glas (2013)

vokalna (izbor):

  • Štiri Kocbekove pesmi (1983),
  • Fauvel (1986) …

 

Študentska Prešernova nagrada Sveta Akademije za glasbo v Ljubljani za skladbo Simfonietta za orkester (1962); nagrada Prešernovega sklada za kreativno dirigentsko delo v vodstvu Komornega zbora RTV Ljubljana (1966); zlati Orfej za delo s Komornim zborom RTV Ljubljana; JRT Beograd (1969); prva nagrada JRT za simfonično skladbo Korant; Festival Jugoslovanske muzike na radiu – Beograd (1970); nagrada Prešernovega sklada za kompoziciji Korant za simfonični orkester in Kons (a) za komorno zasedbo (1970); zlata medalja glavnega odbora Zveze skladateljev Jugoslavije Komornemu zboru RTV in dirigentu za zasluge in delo pri propagiranju in afirmiranju jugoslovanske glasbene ustvarjalnosti v svetu, Beograd (1970); prva nagrada BBC London na mednarodnem tekmovanju posnetkov sodobne zborovske glasbe “Let the Peoples Sing” (1972); prva nagrada JRT za simfonično skladbo Glasovi; Teden radia – Ohrid (1975); prva nagrada JRT za elektroakustično skladbo Atelje II, Teden radia – Ohrid (1976); prva nagrada JRT za skladbo Atelje III (1977); skladba Novembrske pesmi za simfonični orkester in glas izbrana med deset najbolj uspelih del leta na Rostrum of composers IMC UNESCO, Paris (1985); nagrada Prešernovega sklada za vokalno instrumentalno scensko delo FAUVEL ’86 s soustvarjalcema predstave Ksenijo Hribar in Jernejem Habjaničem (1987); imenovanje za častnega občana Občine Prevalje za povezanost rodnih Prevalj in Koroške v glasbeni umetniško izpovedno bogat življenjski opus (2003); zlata plaketa Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (2004); zlati red za zasluge Predsednika Republike Slovenije za življenjsko delo in zasluge v slovenski glasbeni kulturi in pri njenem mednarodnem uveljavljanju (2004). Je častni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (od 1995) in zunanji član Kraljeve flamske akademije znanosti in umetnosti v Bruslju (od 2005). Leta 2011 je prejel Župančičevo nagrado za življenjsko delo in Tischlerjevo nagrado, najvišje priznanje med Slovenci na avstrijskem Koroškem, za obsežen glasbeni opus, za svojo vseživljenjsko pripadnost Koroški ter za ohranjanje in promocijo koroške ljudske pesmi v vseslovenskem in širnem kulturnem prostoru (Celovec, 2015).

  • Koroški fužinar, 1991, št. 1, str. 13.
  • Enciklopedija Slovenije. Krek-Marij.Ljubljana, 1992, str. 113-114.
  • Burdzi, Elizabeta: Lojze Lebič. Maribor, 1995.
  • Lebič, Lojze: Lojze Lebič: od blizu in daleč. Prevalje, 2000.
  • Suhodolčan Dolenc, Marija & Jukič, Margareta: Biografski leksikon Občine Prevalje. Prevalje. 2005, str. 289-292.
  • Lebič, Lojze: Od blizu in daleč II. Prevalje, 2014.
Autore/autrice della voce: Simona Šuler Pandev, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika
Data del primo inserimento: 13. 1. 2020 | Ultima modifica: 5. 7. 2022
Simona Šuler Pandev. LEBIČ, Lojze. (1934-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 13. 11. 2024) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/lebic-lojze/
Segnala un errore