Lapanja je začel umetniško nadarjenost kazati že v najstniških letih. S šestnajstimi leti je izdelal svoj prvi kip, kateremu so kasneje sledili še številni drugi. Iz lesa je po naročilu izdeloval razpela in raznovrstne kipce nabožne vsebine, s katerimi so okoliški prebivalci krasili kapelice in bogkove kote. Rezbaril je tudi jaslice in jih nato prodajal od hiše do hiše. Njegov glavni vir zaslužka pa je bilo slikopleskarstvo in slikanje oziroma »malanje«, kot so nekdaj imenovali tovrstno dejavnost. Pobeljene stene domov je na željo lastnikov, poleg običajne cvetlične dekoracije izdelane s pomočjo šablon, krasil tudi z upodobitvami prizorov sakralnega in posvetnega značaja. Njegova tovrstna dela še vedno lahko najdemo tako na Šentviški planoti kot tudi drugod. Visoka stopnja obrtniške spretnosti, ki jo je sčasoma dosegel, pa mu je kmalu prinesla tudi nekaj večjih naročil. Njegovo delo so poslikave cerkva na Idriji pri Bači, na Pečinah, Ponikvah, v Spodnji Idriji, Šempetru pri Novi Gorici, Starem selu pri Kobaridu in v Dolenji Trebuši.
Primorski slovenski biografski leksikon, zv. 9, Gorica 1983
M. Rutar: Terenski zapiski 1973, Tolminski muzej
K. Kofol: Cene in Janez Lapanja, ljudska umetnika s Ponikev, Zbornik Šentviške planote, Ponikve 1998, str. 179-181