Ricerca avanzata
it
en hu it sl
Scrittura
100%
125%
150%
200%
Colori
Colori predefiniti
Contrasto elevato
Colori invertiti
Bianco e nero
Puntatore
Ripristina

LAMBERG, Žiga

Portret - Žiga  LAMBERG
Nato:
januar 1420, grad Gutenberg pri Tržiču
Morto:
18. June 1488, Ljubljana
Pseudonimo:
Sigismund
Professioni e attività:
Luoghi di attività:
Comune:
Lessico:
Biografia

Bil je šesti od osmih otrok Jurija Lamberga. Leta 1444 je bil župnik v Šmartinu pri Kranju in predstojnik bratovščine sv. Rešnjega telesa v Kranju, za katero je ustanovil posebno kaplanijo. Študiral je na Dunaju. Iz kanonskega prava je leta 1451 doktoriral v Padovi. Po končanem študiju je bil kaplan in miloščinar pri cesarju Frideriku III. Poleg Šmartinske župnije je dobil še dva beneficija in sicer župnijo sv. Mihaela v Pliberku in kanonikat v Freisingu. Na dvoru se je spoprijateljil z Enejem Silvijem Picolominijem, poznejšim papežem Pijem II.

Cesar ga je leta 1461 imenoval za prvega ljubljanskega škofa. Papež Pij II. ga je potrdil leta 1463, ljubljansko škofijo pa je podredil neposredno svetemu sedežu. Žiga Lamberg je uredil pravni status ljubljanske škofije. Veliko težav je imel pri urejanju teritorialnih odnosov z Oglejem. Zaradi propada samostanske discipline in turške nevarnosti, je na njegovo prošnjo leta 1473 papež Sikst IV. ukinil benediktinski samostan v Gornjem gradu, ki ga je kasneje Žiga obnovil. Prezidal in popravil je šenklavško (stolno) cerkev v Ljubljani. Stolnica je to podobo ohranila do gradnje nove stolnice leta 1704. Pri urejanju škofije ga je podpiral cesar Friderik III., ki je skupaj s soprogo tudi prispeval sredstva za obnovitev stolnice in mu dal dovoljenje za nakup treh hiš v Ljubljani iz katerih naj bi nastal škofijski dvorec. Leta 1461 je v Ljubljani ustanovil bratovščino sv. Rešnjega telesa. Leta 1464 ga je papežev legat lavantinski škof Rudolf Rüdesheim imenoval za komisarja protiturške križarske vojske. Leta 1466 ga je papež imenoval za člana komisije za razglasitev Heme Krške za svetnico. Turki so mu povzročili veliko težav. Leta 1469 so mu zažgali stolnico, leta 1471 so opustošili Gornji grad. Umrl je v Ljubljani. Pokopan je bil v stolnici. Njegove posmrtne ostanke so 190 let po smrti prenesli iz šenklavške cerkve v družinsko kapelo sv. Valentina na gradu Kamen pri Begunjah. Pri prekopu je bil navzoč tudi Valvasor, ki je poročal, da je bilo truplo »čudovito dobro ohranjeno in je razširjalo prijeten vonj«.

Fonti e letteratura

Slovenski biografski leksikon, 1. knjiga, Ljubljana 1925-32
Osebnosti, od A do L, Ljubljana 2008
Enciklopedija Slovenije, 6. zvezek, Ljubljana 1992
J. Sinobad: Dežela, kulturnozgodovinski oris Radovljiške ravnine, Ljubljana 1998, str. 167, 196

Autore/autrice della voce: Lucijan Adam, Mestna knjižnica Kranj
Data del primo inserimento: 2. 10. 2009 | Ultima modifica: 12. 11. 2020
Lucijan Adam. LAMBERG, Žiga. (1420-1488). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 28. 11. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/lamberg-ziga-sigismund/
Segnala un errore

Morda vas zanimajo tudi

Data di inserimento: 23. 11. 2020

ŽNIDARŠIČ, Ivica

Opravljala je številne najvišje funkcije na področju humanitarnih dejavnosti pri nas in se odločno zavzemala za popravo krivic žrtvam vojnega nasilja.
Data di inserimento: 21. 6. 2018

BAJC, Alojz

20. April 1932
S tekmovalnim kolesarstvom se je začel ukvarjati že s sedemnajstimi leti. Bil je sicer zaposlen kot mehanik v tovarni Lipa v Ajdovščini, vendar je ...
Data di inserimento: 25. 7. 2013

PETRU, Peter

Nižjo gimnazijo je končal v Mariboru, višjo pa v Celju. Že kot dijak se je udeležil raziskovanja Heraklejevega svetišča na Sadnikovem vrtu v Celju....