Ricerca avanzata
it
sl en it hu
Scrittura
100%
125%
150%
200%
Colori
Colori predefiniti
Contrasto elevato
Colori invertiti
Bianco e nero
Puntatore
Ripristina

LAJOVIC, Aleksander

Aleksander Lajovic - avtor fotografije neznan (Vir: Društvo slovenskih skladateljev)

Galleria fotografica

Nato:
26. May 1920, Tábor, Češka
Morto:
12. September 2011, Maribor
Professioni e attività:
Luoghi di attività:
Comune:
Lessico:

Aleksander Lajovic je šolanje zaključil v Ljubljani in se po diplomi iz kompozicije (1950) in dirigiranja (1951) na Akademiji za glasbo zaposlil na mariborski srednji glasbeni šoli. Tam je med letoma 1952 in 1980 poučeval  harmonijo, kontrapunkt in oblikoslovje, prva leta pa je bil tudi zborovodja. Ker pa mu je bila kompozicija bolj pri srcu kot dirigiranje je že v času študija napisal vrsto skladb za orkester in za solistično instrumentalno glasbo. Aktivno je sodeloval pri Koncertni poslovalnici (od 1952), osnoval je Glasbeno mladino (1965) in občasno pisal tudi kritike koncertov v mariborskem dnevniku Večer ter v Naših razgledih. Po upokojitvi leta 1980 je še honorarno poučeval na Šoli za glasbeno in baletno izobraževanje, od 1984 pa je kot zunanji sodelavec predaval razvoj kompozicijske tehnike na Pedagoški fakulteti. Umrl je v Mariboru v 92 letu starosti.

A­lek­san­dra Lajovica uvrščamo v sku­pino po­voj­ne ge­ne­ra­ci­je slo­ven­skih sklada­te­ljev, ro­je­nih v dvaj­se­tih le­tih, za katere ve­lja ozna­ka “po­zno ozi­ro­ma pos­tro­man­tič­ni tra­di­ci­o­nali­sti“. S svojo glasbo ni nikdar ekspe­ri­men­ti­ral, skladal pa je predvsem instrumentalistično glasbo za klavir in komorne skupine. Sča­so­ma si je izde­lal sa­mos­voj slog, v katerem je mogoče zaznati svo­bod­no tonal­no­st in opi­ra­nje na tra­di­ci­o­nal­ne obli­kov­ne vzor­ce, npr. sta­re ba­ročne obli­ke. V letih poučevanja in tudi kasneje je napisal vrsto pomembnih del kot so razne sonatine in sonate za solistične instrumente in komorne skupine, o katerih so pisali tudi v tujini. Napisal je tudi suito za godala Musica ad morem maiorum, ki je izrazit primer komponirane skladbe po starih baročnih vzorih. Leta 1976 je napisal Passacaglio in fugo za orgle, leta 1980 pa ju je preoblikoval za simfonični orkester z naslovom Ludi kontrapunctici passacaglia et fuga.

Po letu 1990 je komponiral še celo vrsto skladb, samospevov, komornih del za najrazličnejše zasedbe in zbore. Edino njegovo odrsko glasbeno delo pa je balet v enem dejanju Nevsakdanji dan, izveden v mariborskem gledališču v sezoni 1975/76. Hkrati s komponiranjem baleta je za koncertno izvedbo sestavil simfonično suito s petimi stavki. Zadnje svoje delo, Epitaf za klavir, je napisal leta 2004, vse do svoje smrti pa je budno spremljal dogajanje v mariborskem gledališču. Kljub številnim predlogom mariborskih glasbenih strokovnjakov in ustanov za podelitev Glazerjeve nagrade za življenjsko delo in kljub dejstvu, da je močno zaznamoval mariborsko kulturo, mu ta čast do danes še ni bila izkazana.

  • Orkester:
    • Suita iz baleta Nevsakdanji dan (1976)
    • Ludi contrapunctici: passacaglia et fuga pro orchestra transmutata (1980)
  • Komorna glasba:
    • Nesodobne miniature, za klavir (1948)
    • Sonatina I-II, za klavir (1954; 1973)
    • Dialog, za trobento in trombon (1973)
    • Dialog, za 2 klarineta (1973)
    • Sonata, za violino in klavir (1977-81)
    • Sonata breve, za violončelo in klavir (1968)
  • Vokalna glasba:
    • Misel na ljubico, za sopran in klavir (1954)
    • Preproste popevke, za sopran in klavir (1957-1969)
    • Štirje samospevi, za sopran in klavir (1959)
    • Prihaja zima, za mešani zbor (1975)
  • Vokalno-instrumentalna glasba:
    • Pet pesmi iz kitajske lirike, za tenor in komorni orkester (1948)
    • Pisma, za mezzosopran in orkester (1953-1956)
    • Nespečnost, kantata (1961)
  • Solistična glasba:
    • Nesodobne miniature za klavir (1948)
    • Sonatina I za klavir (1954)
    • Tri skladbe za klavir (1960)
    • Razpoloženja za klavir (1967)
    • Sonatina II za klavir (1973)
    • Preludiji za klavir (1974)
    • Ludi contrapunctici – passacaglia et fuga (1976, rev. 1988).

Bibliografija v sistemu COBISS

  • Glasbeniki: glasba 2. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1988, str. 216-217.
  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od A do L, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 597.
  • Špendal, M. Aleksander Lajovic – devetdesetletnik. Večer, 27. maj 2010, str. 14.
  • V. G. 60 let Aleksandra Lajovica. Večer, 28. maj 1980, str. 6.
  • Aleksander Lajovic. V: Peoplepill.com (spletno mesto). Pridobljeno 22.9.2020 s spletne strani: https://peoplepill.com/people/aleksander-lajovic/
  • Lajovic Aleksander. V: Društvo slovenskih skladateljev (spletno mesto). Ljubljana, 2013-. Pridobljeno 22.9.2020 s spletne strani: http://www.dss.si/lajovic-aleksander.html?cal=
Autore/autrice della voce: Sara Bračun, Mariborska knjižnica
Data del primo inserimento: 24. 9. 2020 | Ultima modifica: 24. 9. 2020
Sara Bračun. LAJOVIC, Aleksander. (1920-2011). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 13. 11. 2024) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/lajovic-aleksander/
Segnala un errore