Ricerca avanzata
it
sl en it hu
Scrittura
100%
125%
150%
200%
Colori
Colori predefiniti
Contrasto elevato
Colori invertiti
Bianco e nero
Puntatore
Ripristina

KUHAR, Lovro

Portret Prežihovega Voranca
Fototeka KOK - Prežihov Voranc na klopci pred domačo hišo

Foto galerija

Nato:
10. August 1893, Kotlje, Ravne na Koroškem, Slovenija
Morto:
18. February 1950, Maribor, Slovenija
Pseudonimo:
Prežihov Voranc
Professioni e attività:
Luoghi di attività:
Lessico:

Bil je koroški rojak, pisatelj, rojen v revni kmečki družini. Obiskoval je utrakvistično-dvojezično osnovno šolo v domačem kraju vse do leta 1907 in kasneje zadružno šolo v Ljubljani (1912/13) ter tečaj za kmetijsko zadružništvo na Dunaju. Veliko je bral in se na ta način tudi sam izobraževal, seznanjal se je z deli ruskih klasikov, najbolj pa je nanj vplival slovenski pisatelj Ivan Cankar. Leta 1914 je bil vpoklican k vojakom. Kasneje je pobegnil iz avstrijske vojske in bil v odsotnosti obsojen kot vojni dezerter. Dve leti je bil v italijanskem ujetništvu in sicer do konca vojne. Leta 1919 se je vrnil domov in se zaposlil v guštanjski (sedaj ravenski) jeklarni. Poročil se je leta 1924 in leto kasneje (1925) izdal svoje prvo knjižno delo Povesti. Rodili sta se mu dve hčerki Vida in Mojca (1923-1925). Vedno bolj se je posvečal političnemu delu in delavskemu gibanju, zato ga je oblast neprestano preganjala. Aktivno je sodeloval v takratni ilegalni Komunistični partiji. V letih 1930 do 1939 je bil politični emigrant (Dunaj, Praga, Berlin, Atene, Bukarešta, Celovec). Vmes je bil večkrat zaprt in je pogosto menjal službe. V tem času je napisal nekaj svojih najbolj znanih novel (Boj na požiralniku, Jirs in Bavh, Odpustki …).V zaporu je začel pisati tudi svoja velika romana, Požganico in Doberdob. V letih druge svetovne vojne je ponovno izkusil tegobe ilegalnega življenja. 8. februarja 1943 so ga v Ljubljani aretirali in zaprli na Tabor in v Šempeter, kasneje v berlinske zapore. Poslali so ga v taborišče Sachsenhausen in Mauthausen. Leta 1945, po vojni, se je vrnil v domači kraj in bil tudi izvoljen za ljudskega poslanca.

Voranc je začel pisati že zelo zgodaj. Leta 1909 je dočakal objavo svoje prve črtice Petkov Cenc (psevdonim Ivan Wastl) v mesečniku Domači prijatelj (1909), ki ga je urejala Zofka Kvedrova. Pisateljica ga je v Listnici uredništva tudi spodbujala in mu svetovala. Bila je torej njegova prva in edina literarna mentorica, ki je takoj zaslutila njegov talent in ga začela pravilno usmerjati. Objavljal je tudi v celovškem Miru in kot emigrant tudi v literarni reviji Sodobnost.

Sredi tridesetih let je pričel objavljati pod psevdonimom Prežihov Voranc. Prežihovina je bila namreč posest, kjer je bila domačija njegovega očeta. Voranc pa je izpeljanka iz imena Lovrenc oz. Lovro. Pred vojno so izšla tri njegova pomembna dela in sicer romana Požganica (1939) in Doberdob (1940) ter zbirka novel Samorastniki (1940). Po vojni pa še roman Jamnica (1945) in več krajših del, med katerimi je vsekakor ena najlepših zbirka črtic za otroke Solzice (1949). V tem obdobju je objavil tudi druga dela, med drugim potopis Od Kotelj do Belih vod. Med popotne zapise sodi tudi delo Od Mokronoga do Pijane gore, kjer je zabeležil stisko in bedo dolenjskega podeželja. Danes na tem območju poteka tudi Vorančeva pot. Zaradi izčrpanosti in bolezni ni mogel uresničiti vseh pisateljskih načrtov.

V Koroški osrednji knjižnici je pregledno urejena Prežihova spominska soba, na Prežihovini pa je na ogled Prežihova bajta pod okriljem Koroškega pokrajinskega muzeja, Muzeja Ravne na Koroškem. Na portalu Kamra je objavljenih več zgodb o Prežihovem Vorancu: Lovro Kuhar – Prežihov Voranc: rod in življenjska pot, Bratje Kuhar – Prežihovi “pobi” in Prežihova bajta – spominski muzej Prežihovega Voranca (1979-2019).

Njegovo življenje in delo je zabeleženo v številnih knjigah in publikacijah. Leta 2016 je Martin Turk režiral in posnel film o Vorancu z naslovom Doberdob – roman upornika.

pripovedna proza:

  • Povesti (1925),
  • Boj na požiralniku in drugi spisi (1937),
  • Požganica (1939),
  • Požganica (2018) (Elektronska izdaja),
  • Doberdob (1940),
  • Doberdob (2014) (Elektronska izdaja),
  • Samorastniki (1940, 2010, 2016),
  • Jamnica (1945),
  • Jamnica (2013) (Elektronska izdaja)
  • Od Kotelj do Belih vod (1945,1975),
  • Stari grad (1946),
  • Borba na tujih tleh (1946),
  • Naši mejniki (1946),
  • Kanjuh iz Zagate (1952),
  • Ljubezen na odoru (1954),
  • Izbrano delo I – V (1969),
  • Zbrano delo I – XII (1963-1990),
  • Greh na odoru, Solzice, Gosposvetsko polje (faksimile rokopisov, 1979),
  • Izbrana dela I – V (1981),
  • Odrinjeni (1983),
  • Prežihov Voranc, 2. zv. (2000),
  • Dekle z mandolino – izbor zgodnje krajše proze (2011),
  • Dekle z mandolino (2017) (Elektronska izdaja),
  • Ljubezen na odoru (2012),

mladinska proza:

  • Solzice (1949), (Elektronska izdaja)
  • Čez goro k očetu (1961),
  • Prvi maj (1961),
  • Levi devžej (1962),
  • Tisoč in en dan (1969),
  • Gosposvetsko polje (1979),

drugo:

  • Pernjakovi (1953),
  • Pernjakovi (strip) (2021).

 

  • Prežihov zbornik. Maribor, 1957.
  • Prežihove svečanosti. Ljubljana, 1980.
  • Koruza, Jože: Prežihov Voranc in boji za Koroško v letih 1918-1920. Celovec, 1981.
  • Druškovič, Drago: Prežihov Voranc. Ljubljana, 1983.
  • Prežihov album. Ljubljana, 1983.
  • Odmev živega človeka in krajine. Ravne na Koroškem, 1984.
  • Slovenski biografski leksikon. V Ljubljani, 1925 – 1991.
  • Prežihov Voranc : 1893-1993. Maribor, 1993.
  • Slovenska književnost. Ljubljana, Cankarjeva založba, 1996.
  • Smole, B.:Šestdeset let po Vorančevem potovanju po Dolenjski. V: Rast, letn. 11, št. 6(72) (dec. 2000), str. 511-518.
  • Osojnik, Miroslav: Lovro Kuhar – Prežihov Voranc : rod in življenjska pot. Ravne na Koroškem, 2003.
  • Osojnik, Miroslav: Bratje Kuhar – Prežihovi “pobi”. Ravne na Koroškem, 2003.
  • Druškovič, Drago: Prežihov Voranc-pisatelj in politik. Celovec, 2005.
  • 120 Voranc : — in teče življenje pod Goro — . Ravne na Koroškem, 2013, str. 82-83.
Autore/autrice della voce: Simona Šuler Pandev, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika
Data del primo inserimento: 13. 1. 2020 | Ultima modifica: 9. 9. 2021
Simona Šuler Pandev. KUHAR, Lovro. (1893-1950). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 23. 10. 2021) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/kuhar-lovro/
Segnala un errore