Ricerca avanzata
it
en hu it sl

KRELJ, Sebastijan

KRELJ Sebastijan
Foto: Arhiv knjižnice

Galleria fotografica

Nato:
januar 1538, Vipava
Morto:
25. December 1567, Ljubljana
Comune:
Lessico:
Biografia

Študiral je v Jeni pri protestantskem teologu, jezikoslovcu in zgodovinarju Matiji Vlačiću-Iliriku. Postal je magister, leta 1561 pa je bil že njegov pomočnik. Iz Jene se je z Vlačićem preselil v Regensburg, leta 1563 pa je z njim obiskal Kranjsko in Istro. V Ljubljani se je seznanil s Trubarjem in postal drugi ljubljanski pridigar. Po Trubarjevem odhodu v Nemčijo, je leta 1565 postal njegov naslednik in drugi superintendant slovenske protestantske cerkve. Krelj se je izobrazil na področju teologije, v jezikoslovju (poleg nemščine in latinščine je obvladal grščino in hebrejščino, poznal je tudi hrvaščino, od pisav pa glagolico in cirilico), zato se je ponudil, da bi poučeval na stanovski šoli. Sebastijan Krelj je zbolel za jetiko in v Ljubljani tudi umrl.
S prvim svojim delom, z nemškim spisom Christlich bedencken, je leta 1562 nastopil proti Vlačićevim teološkim nasprotnikom. Že naslednje leto (1563) je v pesmarici, ki sta jo uredila Klombner in Juričič, objavil dve pesmi (Symbolum Luther in Ta 14. inu 53. Psalm). Istega leta je napisal Summe christlicher Lehre, ki ni izšla v tisku, ampak je zametek poznejše Otročje biblije.
Leta 1566 je izdal Otročjo biblijo z abecednikom, ki mu je dodan slovarček štiriindvajsetih besed, in katekizmom v petih jezikih, navodilom za krščansko življenje in opisom razlik med protestantsko in katoliško vero. Dodal je še Trubarjevo pesem Ne daj, Oča in svojo pesem O Bog Oča, nebeski Kral. Svetopisemska besedila je v domačem, slovenskem jeziku približal otrokom in tako zagotovil tudi mladim dobro poznavanje slovenščine. Ohranjeni so le trije izvodi: prvi se nahaja v Vatikanu, drugi v Londonu, tretji pa v Ulmu.
Leta 1567 je izdal prevod postile Postila slovenska z razlago nedeljskih in prazničnih evangelijev. V uvodu je zagovarjal svojo pravopisno reformo: razločeval je med sičniki, šumniki in zlitimi glasovi, označil je mehki lj in nj, ločil u in v, uvedel akcentne znake. Kreljeve pisave se je oprijel Jurij Dalmatin, kodificiral pa jo je Adam Bohorič in pod njegovim imenom so jo Slovenci pisali vse do Prešerna.

Leta 1981 so Sebastijanu Krelju v rojstni Vipavi odkrili spominsko ploščo, leta 1987 pa je izšel faksimile njegove knjige Otrozhia biblia.

Opere

Dela:

Christlich bedencken, ob vnd wie fern ein jglicher Christ, die Rotten vnd Secten, auch allerley offentliche Irthumen vnd Reliogionstreitte, beide von Rechts wegen, vnd auch mit der that, zu richten vnd zu anathematiziren, schüldigsey (1562)

Otrozhia biblia (1566)

Postila slovenska (1567)

Fonti e letteratura

Stanko Janež (1978): Pregled slovenske književnosti. Maribor, Založba Obzorja.
Marušič, Branko: Z zlatimi črkami. Trst, 1987, str. 12-14,
Primorski slovenski biografski leksikon, 8. snopič. Gorica, 1982
Enciklopedija Slovenije; knjiga 6 (1988). Ljubljana, Mladinska knjiga.
Butola, Frančiška, Svetina,Peter (1996): Slovenska književnost. Ljubljana, Cankarjeva založba.
Veliki splošni leksikon; knjiga 4 (1996). Ljubljana: DZS.
Žebovec, Marjeta (2010): Slovenski književniki : rojeni do leta 1869. Ljubljana: Založba Karantanija.
Rigler, Jakob (1968): Začetki slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Narat, Jožica (2006): Sebastijan Krelj v Škrabčevih očeh. Nova Gorica : Frančiškanski samostan Kostanjevica.

Autore/autrice della voce: Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Data del primo inserimento: 2. 9. 2013 | Ultima modifica: 28. 4. 2025
Zdenka Žigon. KRELJ, Sebastijan. (1538-1567). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 20. 12. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/krelj-sebastijan/
Segnala un errore

Morda vas zanimajo tudi

Data di inserimento: 9. 7. 2019

ISTENIČ, Ludvik

V slovensko vojsko je vstopil novembra ali decembra 1918 in se za severno mejo najbrž boril kot prostovoljec. Razporejen je bil v Podrožco, v enoto...
Data di inserimento: 12. 2. 2016

DOLENC, Metod

19. December 1875–10. October 1941
Njegov oče Rihard Dolenc je bil ravnatelj kmetijske šole na Slapu pri Vipavi. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, potem pa je nadaljeval šol...
Data di inserimento: 15. 1. 2010

ZAGORIČNIK, Franci

16. November 1933–18. June 1997
Po končani nižji gimnaziji v Kranju se je zaposlil v tekstilni tovarni Tekstilindus. Z literaturo se je pričel resneje ukvarjati okrog leta 1960. P...