Bratko Kreft je bil rojen v Mariboru, odraščal pa je v Sv. Juriju ob Ščavnici. Gimnazijska leta je preživel v Mariboru, kjer so v gimnazijskem glasilu bili objavljeni njegovi prvi članki. V tem času je vstopil v svet gledališča in še pred maturo režiral predstave, tudi lastne in v njih nastopal. Študijsko pot je začel leta 1924 na Dunaju, sprva s študijem prava, ki ga je kmalu zamenjal za študij slavistike in zgodovine. Poslušal je tudi predavanja o dramaturgiji. Na Dunaju je ostal eno leto, nato je študij nadaljeval na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1929 diplomiral iz slovenske in južnoslovanske književnosti ter svetovne književnosti in literarne teorije. V času študija je objavil roman Človek mrtvaških lobanj, prevzel vodstvo Delavskega odra v Ljubljani, imel predavanje na mariborski Ljudski univerzi na temo ruskega gledališča in bil sourednik Kosovelove Mladine ter objavljal v Ljubljanskem zvonu. Sicer je z objavo člankov, esejev in kritik na temo gledališča, literarne zgodovine in kulturne politike začel že pri dvajsetih letih. Po končanem študiju se je preizkusil v vlogi ravnatelja kina Ljubljanski dvor, po dobrem letu pa je dobil službo režiserja v Narodnem gledališču v Ljubljani. Tam je najprej dve leti režiral v Operi, nato v Drami. Ker se je že na Dunaju seznanil z marksizmom ne preseneča, da je kasneje delal tudi kot urednik in izdajatelj marksistične revije Književnost. Deset let po diplomi je na ljubljanski univerzi še doktoriral. Kmalu zatem, leta 1941 je preko Turnerjeve štipendije odšel na študij ruske literature v Italijo. Tam so ga zaradi komunističnih prepričanj najprej aretirali, nato je v hišnem priporu ostal vse do konca vojne. Po vojni je v ljubljanski Drami sprva delal kot dramaturg in kasneje kot režiser. Kot gost je režiral predstave v Drami SNG Maribor, Slovenskem stalnem gledališču Trst in Mestnem gledališču ljubljanskem. Poleg tega je od leta 1957 kot redni profesor predaval rusko književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1962 se je kot profesor upokojil, postal je član in kasneje tudi podpredsednik Slovenske akademije za znanost in umetnost (SAZU). Med leti 1971 do 1985 je predsedoval Borštnikovemu srečanju, za dopisnega člana pa sta ga izvolili najprej Jugoslovanska in nato še Makedonska akademija za znanost in umetnost. Postal je tudi častni doktor univerze v Mariboru in univerze v Kijevu.
Bratko Kreft je bil mnogostranski kulturnik, najbolj pa je prepoznaven po svojih dramskih delih, ki jih umeščamo v obdobje socialnega realizma. Pri vseh njegovih delih, naj si gre za dramska dela, prozo, eseje ali kritike, opazimo zavzemanje za malega človeka. Zmeraj je iskal resnico, bil kritičen do razmer v družbi, še posebej do razmer v slovenskem kulturnem prostoru. Veljal je za upornika in njegovo delo je nemalokrat naletelo na kritike in neodobravanje s strani oblasti.
Najpomembnejša dela
Proza
Proti vetru za vihar, 1965
Povesti iz nekdanjih dni, 1950
Človek mrtvaških lobanj: kronika raztrganih duš, 1924
Dramatika
Balada o poročniku in Marjutki, 1960
Tugomer: tragedija v petih dejanih, 1946
Celjski grofje: drama iz življenja srednjeveških fevdalcev, katerim so tlačani naši predniki, 1932
Nemoč, 1924
Leto 1905, 1923
Strokovne monografije
Življenje za človeka: portret dr. Jožeta Potrča, 1970
Poslanstvo slovenskega gledališča, 1960
Portreti, 1956
Puškin in Shakespeare, 1952
Gledališče in francoska revolucija, 1939
Prejel je tri Prešernove nagrade in sicer leta 1948 za prepesnitev in režijo Tugomera, leta 1957 za režijo Shakespearovega Henrika IV. in nazadnje leta 1975 za življenjsko delo na področju literarne in gledališke umetnosti. Leta 1975 je prejel tudi nagrado Avnoj, leta 1981 še Sterijevo nagrado za izjemen prispevek k napredku dramskih umetnosti in kulture. V letu pred smrtjo pa je bil eden izmed prejemnikov Borštnikove jubilejne značke.
Seznam Kreftovih režij na portalu Sigledal (nazadnje dostopano: 24. 3. 2020)
O Bratku Kreftu na strani SAZU (nazadnje dostopano: 24. 3. 2020)
Bibliografija v sistemu Cobiss
- Hartman, B. Zgodovina slovenskega dramskega gledališča v Mariboru do druge svetovne vojne. Maribor: Obzorja, 1996.
- Hofman, B. Bratko Kreft. V: Hofman, B. Pogovori s slovenskimi pisatelji. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1978, str. 193-227.
- Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od A do L, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 560.
- Moravec, D. V spomin akademiku profesorju dr. Bratku Kreftu. Slavistična revija: časopis za jezikoslovje in literarne vede, 1996, letn. 44, št. 3, str. 317-321.
- Bratko Kreft. V: Kamra.si: digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin (spletno mesto). Celje: Osrednja knjižnica Celje, 2008-. Pridobljeno 24. 5. 2017 s spletne strani: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/bratko-kreft.html
- Bratko Kreft. V: Sigledal.org: portal slovenskega gledališča (spletno mesto). Ljubljana: Novi ZATO, 2010-.Pridobljeno 24. 5. 2017 s spletne strani: http://sigledal.org/geslo/Bratko_Kreft