KRAPEŠ, Fran

Fran Krapeš se je v Gradcu izučil čevljarske obrti in se z enaindvajsetimi leti preselil v Ljubljano ter začel delati kot čevljarski mojster. Vendar je bila njegova strast kavarništvo in gostinstvo in v to je vložil tudi vse svoje bogate organizacijske sposobnosti. V kavarnah in gostilnah se je odvijalo vse ljubljansko javno življenje, ki pa je bilo izrazito nemško, čeprav so bili Nemci v resnici le manjši del vrhnjega sloja prebivalstva. Najprej je najel kavarno na Bregu, kasneje na Jurčičevem trgu, pozneje pa je na Kongresnem trgu odprl prvo kavarno s slovenskim napisom Narodna kavarna. Kavarni je pridružil še restavracijo Zlatorog in delikatesno trgovino. Tako je Fran Krapeš uresničil svojo idejo o narodnem lokalu, kjer se bodo zbirali narodnjaki, in bo prav tako imeniten in konkurenčen ljubljanskim nemškim lokalom. Po potresu (1895) se je narodna kavarna preselila na Dvorni trg, kjer je najel slovenskega arhitekta in slikarja Ivana Jagra, da jo je uredil in opremil v »slovenskem slogu«. Po prvi svetovni vojni pa je Ata Živili, kot so ga poimenovali, ker je z vzklikom živili! spodbujal demonstrante, vzel v najem nekdanjo nemško Kazino na trgu Zvezda, jo prenovil in preuredil, tako kavarno samo, kot restavracijo, klet in vrt z obsežno verando in družbene in družabne prostore. Ponosno je stal pred stavbo, v katero je vložil svoje premoženje in z veseljem opazoval navdušene ljudi, ki so se dan za dnem zgrinjali v Zvezdo. A prišla je svetovna gospodarska kriza, ki se je tudi v Ljubljani pokazala kot upad gostov; Fran Krapeš je zbolel in leta 1935 umrl. Kavarna Zvezda je začela izgubljati svoj sijaj.

Organizacijske sposobnosti Frana Krapeša so se pokazale tudi na drugih področjih. Med prvo svetovno vojno je najel vlak in organiziral nakup živil v Vojvodini in tako pripeljal v Ljubljano nove zaloge hrane. Bil je ustanovitelj gostilničarske nadaljevalne šole, bolniške blagajne gostilničarjev, soustanovitelj sokolskega jezdnega odseka in pobudnik ustanovitve gostilniškega doma. Podpiral je tudi številne reveže in dijake ter pomagal študentom, ki so študirali v Pragi, in bil podpornik številnih društev. Leta 1933 je postal častni meščan Ljubljane.