KOZLER (KOSLER), Peter

Izvirajoč z večinsko nemško govorečega ozemlja Kočevarjev na jezikovnem otoku okoli Kočevja je Kozler postal eden vidnejših borcev za slovenski jezik in narodnostne pravice ter kot liberalno usmerjeni politik promoviral ideje o spremembah avstrijske monarhije. Ob tem je poudarjal potrebo po sobivanju slovenščine in nemščine.

Po otroštvu na Kočevskem in v bližini Ribnice ter po gimnaziji v Ljubljani je študiral logiko v Padovi, fiziko v Paviji in pravo na Dunaju, kjer je študij zaključil leta 1846. Zaradi službe pravnika se je selil po različnih primorskih krajih, predvsem v Istri; služboval je tudi v Tolminu, Gorici, Trstu in Sežani. Med bivanjem v Trstu se je poročil z Marijo Zorman, hčerjo uglednega veletrgovca.

Deloval je kot politik v Ljubljani in predvsem na Dunaju, kjer je bil med drugim vnet zagovornik pravic Slovencev in drugih slovanskih narodov avstrijskega cesarstva. Pogosto se pojavlja domneva, da je skupaj z nekaterimi drugimi somišljeniki, ki so se združevali v okviru dunajskega društva Slovenija, zaslužen za oblikovanje barv in zaporedja slovenske trobojnice oz. soavtor narodne zastave na podlagi barv kranjskega deželnega grba. Prav leta 1848 je sicer aktivno posegel v politično dogajanje in marca sodeloval na sestanku, na katerem so kranjske deželne stanove pozvali k zavzemanju za pravice Slovencev. Deloval je tudi kot član delegacije, ki je maja istega leta pod vodstvom Frana Miklošiča spodbujala k množičnemu podpisovanju peticije za Zedinjeno Slovenijo. Po letu 1867 je bil poslanec v kranjskem deželnem zboru in več kot desetletje namestnik deželnega glavarja. Politično je pripadal t.i. mladoslovencem ter nastopal na listi Narodne stranke.

V svojih prepričanjih in zahtevah je pričakoval oblikovanje slovenskega kraljestva v okviru avstrijske monarhije, pri čemer je Istri pripisoval slovenski značaj, jasno pa razmejil slovensko jezikovno ozemlje. Predvideval je tudi uvedbo slovenskega jezika v šole na ozemlju s pretežno slovenskim prebivalstvom. O jugoslovanskih jezikovnih mejah je predaval predvsem leta 1849. Med idejami, ki jih je posvojil, je bil tudi ilirizem, vendar ga je dojemal kot način političnega povezovanja.

V zgodovinopisje in tradicijo državotvornosti se je zapisal predvsem s svojim zemljevidom z označenim slovenskim etničnim ozemljem. Gre za prvi zemljevid v slovenskem jeziku, nastal pa je v času pomladi narodov, med letoma 1848 in 1853, vendar je po zaplembi s strani avstrijskih vojaških oblasti prišel v javnost šele leta 1861. Zemljevid je ponovno izšel še v letih 1864 in 1871. Kot prilogo so leta 1864 natisnili še Imenik mest, tergov in krajev, zapopadenih v Zemljovidu Slovenske dežele. Zemljevid v merilu 1:576.000 podrobno prikazuje vse tedanje dežele avstrijske monarhije s slovenskim prebivalstvom in nakazuje obrise neuresničene ideje o Zedinjeni Sloveniji. Za zemljevid se je uveljavilo poimenovanje Kozlerjev zemljevid.

V gospodarstvo se je vključil po očetovi smrti na Dunaju, nato pa deloval v Ljubljani, saj je tam leta 1864 ustanovil kasneje veliko pivovarno. Skupaj s sestro in bratoma je dve leti kasneje kupil Cekinov grad v Tivoliju. Bil je med ustanovitelji Trboveljske premogokopne družbe ter Kranjske stavbne družbe, poleg tega pa še podpredsednik Kranjske eksomptne banke.

Kozler je bil tudi član ruskega geografskega društva podpredsednik Slovenske matice.