KOROŠEC, Vladimir

Vladimir Korošec je svoja otroška leta preživel v Strelcih na Ptujskem polju. Osnovno šolo je obiskoval v Markovcih pri Ptuju, srednješolsko izobrazbo pa mu je dala ptujska gimnazija, ki jo je obiskoval v letih 1970–1974. Po maturi se je vpisal na Pedagoško akademijo v Mariboru, smer geografija in zgodovina. Po diplomi leta 1978 se je vpisal še na študij geografije in pedagogike na ljubljanski Filozofski fakulteti in ga leta 1980 uspešno zaključil. S študijem je nadaljeval na Prirodoslovno matematični fakulteti v Zagrebu, kjer je leta 1989 magistriral na oddelku za geografijo na temo Večfunkcionalna raba podeželja na primeru Haloz. Leta 2003 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani zagovarjal še doktorsko nalogo z naslovom Razvojni problemi podeželskih naselij Spodnjega Podravja.

Leta 1977 se je kot učitelj geografije zaposlil na OŠ Poljčane, leta 1980 na OŠ Gorišnica, od leta 1981 pa je poučeval na Šolskem centru Ptuj, kjer je v obdobju 1985–1989 opravljal tudi dela in naloge pomočnika ravnatelja Srednje kovinarske, metalurške in kmetijske šole. Leta 1989 je bil imenovan za ravnatelja Srednje kmetijske in elektro šole, od leta 1993 Poklicne in tehniške kmetijske šole ter od leta 2008 Biotehniške šole. V šestindvajsetih letih ravnateljevanja na ptujski kmetijski oz. biotehniški šoli si je skupaj s šolskim kolektivom prizadeval izboljšati materialne pogoje za pedagoško in strokovno delo ter utrditi pomen kmetijskega izobraževanja za razvoj podeželja. Šola je pridobila nove poklicne in srednje strokovne programe iz kmetijstva, hortikulture in okoljevarstva ter na Grajenščaku in v Turnišču oblikovala šolsko posestvo z vinogradniškimi, sadjarskimi in poljedelskimi površinami ter objekti za dopolnilne dejavnosti.

V letih 2015–2021 je opravljal delo direktorja Šole za ravnatelje, specializirane nacionalne ustanove, ki usposablja ravnatelje vrtcev, osnovnih in glasbenih šol ter srednjih šol za učinkovito poslovno in pedagoško vodenje javnih zavodov na področju vzgoje in izobraževanja. V obdobju 2013–2022 je bil tudi dekan Visoke šole Ptuj, ki izvaja visokošolski program bionika v tehniki. Nekaj časa je bil tam tudi docent za predmet Poslovno sporazumevanje in vodenje. Na Višji strokovni šoli Ptuj je bil predavatelj predmetov Razvoj podeželja z zakonodajo ter Poslovno sporazumevanje in vodenje.

Je avtor več znanstvenih in strokovnih člankov, v katerih obravnava demografski, gospodarski in funkcijski razvoj podeželja in podeželskih naselij, razvoj kmetijskega šolstva in vprašanja, povezana z učinkovitim vodenjem šol. Ožje področje njegovega preučevanja je problematika regionalnega razvoja Haloz. V obdobju 1993–2013 je kot odgovorni urednik pripravil izdajo petih zbornikov kmetijske šole, v katerih so prispevki o razvoju kmetijskega izobraževanja na Ptuju. Leta 2008 je bil pobudnik in glavni urednik monografije Haloze, pokrajina, ljudje in vino, ki jo je Združenje slovenskega reda vitezov vina izdalo ob 70-letnici Stojana Kerblerja.

Osrednja tema njegovega strokovnega in znanstvenega udejstvovanja je preučevanje razvojnih možnosti podeželja. Strokovna spoznanja in ugotovitve uresničuje v praksi kot predsednik Lokalne akcijske skupine za razvoj podeželja na območju Ptuja, kot član strokovne skupine za razvoj Haloz ter številnih delovnih skupin na lokalni ravni. Od leta 2004 je tudi član Združenja slovenskega reda vitezov vina, v okviru katerega vodi viteško omizje Ptuj – Ormož. Leta 2023 je v založbi Združenja slovenskega reda vitezov vina izšla njegova monografija Hvalnica trti in ljudem, za katero je fotografije prispeval mojster Stojan Kerbler.

V prostem času je vztrajen rekreativni tekač in kolesar, nekaj časa se je ukvarjal tudi z ljubiteljskim slikarstvom.