Rojen je bil na Trojanah, nato je študiral pravo v Gradcu, leta 1841 postal suplent na gimnaziji v Mariboru in leto kasneje na gimnaziji v Celju. Leta 1848 je bil na isti gimnaziji imenovan za začasnega učitelja slovenskega jezika, dobil leta 1854 mesto profesorja na mariborski gimnaziji in še isto leto na gimnaziji v Ljubljani, kjer je s kratko prekinitvijo (1861/62 je postal vodja novoustanovljene nižje gimnazije v Kranju) služboval vse do upokojitve v letu 1886.
V svojih celjskih letih (1848/49) je bil urednik v Celju izhajajočega tednika Celjske slovenske novine. V njem so bili objavljeni prvi radikalnejši, liberalno pisani članki z zahtevami po neodvisnosti šolstva od cerkve, sekularizaciji cerkvenega premoženja, odpravi celibata itd.
Konšek si je v svojih člankih prizadeval za enakopravnost slovenskega jezika v šolah in uradih, za ustanovitev slovenske kmetijske šole, za dovoljenje, da bi se smeli Judje naseliti na Štajerskem itd. in s tem močno zaznamoval javno mnenje zlasti v revolucionarnem letu 1848.
Po preselitvi v Ljubljano politično ni več nastopal in se je ukvarjal le z naravoslovjem Kranjske (leta 1854 je na Dunaju opravil državni izpit iz naravoslovja za višje gimnazije) in objavil več razprav s tega področja. Dolgo časa je opravljal tudi dela kustosa ljubljanskega Botaničnega vrta in bil do leta 1881 urednik slovenskega besedila deželnega zakonika za Kranjsko.
J. Cvirn: Konšek Valentin, v: Enciklopedija Slovenije, 5. zvezek, Ljubljana 1991, str. 252
F. Jesenovec: Celjske slovenske novine – ob 115-letnici njihovega izhajanja, v: Celjski zbornik, 1963, str. 249–276