Galleria fotografica
Otroštvo je preživljala v Metliki, kjer je tudi končala osnovno šolo. Po opravljeni gimnaziji v Črnomlju je študirala filozofijo in primerjalno književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani, nato pa nadaljevala študij gledališke in radijske režije na AGRFT. Zaključila ga je leta 1990 z uprizoritvijo drame Harolda Pinterja Zabava za rojstni dan pri prof. Dušanu Jovanoviću.
Nekaj časa je nastopala kot kantavtorica. V ta svet je padla pri komaj petnajstih letih, ko so v Jugoslaviji v želji, da bi spodbujali ukvarjanje mladih s kulturo, iskali mlade talente. Bila je uspešna, nastopala je v Sava centru v Beogradu, na turnejah spoznavala srbske poete, kot sta Momo Kapor in Miroslav Antić. Za dekle iz majhnega mesta, Metlike, je bilo to nekaj izjemnega, vendar je slutila, da glasba ni to, s čimer se bo ukvarjala.
V četrtem letniku študija filozofije in primerjalne književnosti se je prepisala na akademijo, svojo profesionalno gledališko pot pa nato začela v ljubljanski Drami kot asistentka režiserke in scenografke Mete Hočevar. Kmalu je stopila na samostojno pot in zdaj sodi v sam vrh slovenskih gledaliških ustvarjalcev.
Poleg režije je velikokrat postavila tudi scenografijo, priredila tekst ali ga celo prevedla. Kot igralka je nastopila tudi v treh celovečernih filmih, v Lovu na race je igrala mamo, v filmu Osebna prtljaga Janeza Lapajneta sta z Vitom Tauferjem igrala filmski par, moža in ženo, v njegovem filmu Šelestenje, ki se dogaja v Beli krajini, pa je igrala žensko, ki mora nekaj povedati v dialektu.
Delala je v vseh večjih gledališčih v Sloveniji, pot pa jo je zanesla tudi v tujino, kjer njen uspeh med drugim potrjujejo nagrada Nestroy, ki jo je dobila za uprizoritev Ivanova v Celovcu (sočasno z njo je Nestroy za življenjsko delo prejel Peter Handke), povabilo k režiji v Berliner Ensemble in nagrada za najboljšo predstavo sezone, Kralja Ojdipa, v münchenskem Residenztheatru. Sicer pa je tudi v Sloveniji prejela vse pomembnejše nagrade, od več Borštnikovih do nagrade Prešernovega sklada ter nagrad na hrvaških festivalih – Zlati lev v Umagu in Gavelline večeri v Zagrebu.
Trenutno dela v Berlinu.
Grand prix festivala Zlati lav Umag za predstavo Lepotna kraljica Leenana 2000 (M. McDonagh – SNG Drama Ljubljana 1999)
Grand prix festivala Zlati lav Umag za predstavo Kako sem se naučila voziti (P. Vogel – Prešernovo gledališče Kranj 2000)
Nagrada Prešernovega sklada za postavitev Nožev v kurah (D. Harrrower) in Praznovanja (Winterberg/Rukov/Hansen) (oboje SNG Drama, Ljubljana 2001)
Velika nagrada Borštnikovega srečanja za najboljšo uprizoritev v celoti za predstavo Noži v kurah (D. Harrower – SNG Drama, Ljubljana 2001)
Nagrada Borštnikovega srečanja za scenografijo za predstavo Smrt trgovskega potnika (A. Miller – SNG Maribor 2004)
Nagrada za najboljšo režijo festivala ASSITEJ Čakovec za predstavo Kako je Tonkica kupovala kruh (J. Boko – Kazalište Mala scena Zagreb 2005)
Najboljša predstava 22. Gavellinih večeri 2007 za predstavo Ujak Vanja (A. Čehov – HNK Split 2007)
Satir za režijo na SKUP Ptuj (A. Stindberg, Gospodična Julija, Prešernovo gledališče Kranj 2008)
Nagrada zlata paličica za najboljšo otroško predstavo po izboru otroške žirije (J. Wilson, Skrivnosti, SLG Celje 2013)
Borštnikova nagrada za najboljšo režijo na 48. Festivalu Borštnikovo srečanje (John Gabriel Borkman, SNG Maribor 2013)
Borštnikova nagrada za najboljšo režijo na 49. Festivalu Borštnikovo srečanje (za režiji uprizoritev Moderne nô drame v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča Trst in Prijatelji v izvedbi SNG Drama Ljubljana 2014)
Nagrada uchimura Mednarodnega gledališkega inštituta ITI in Japonskega centra ITI (Moderne nô drame, Slovensko stalno gledališče Trst 2015)
Velika nagrada za najboljšo uprizoritev, 50. Festival Borštnikovo srečanje (H. Ibsen Hedda Gabler, SNG Maribor 2015)
Nagrada za najboljšo režijo na 30. festivalu Gavelline večeri 2015 (H. Ibsen Hedda Gabler, SNG Maribor, 2015)
Nagrada za najboljšo predstavo na 30. festivalu Gavelline večeri 2015 (H. Ibsen Hedda Gabler, SNG Maribor 2015)
Nagrada časopisa Münchner Abendzeitung – Rosenstrauß des Jahres za najboljšo predstavo leta (Kralj Ojdip, Residentztheater Munchen 2015)
Zlati lev za režijo na 18. festivalu komornega gledališča Zlati lev (Rose Bernd, SLG Celje 2017)
Nagrada Nestroy za uprizoritev Ivanova v Mestnem gledališču Celovec 2018
Bezek-Jakše, Mirjam: Mislila sem, da gre za skrito kamero: režiserka Mateja Koležnik. Dolenjski list, 17. 1. 2019, let. 70, št. 3, str. 17.
Mateja Koležnik. (citirano: 28. 3. 2022) Dostopno na naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Mateja_Koležnik
Mateja Koležnik. (citirano: 28. 3. 2022) Dostopno na naslovu: https://sigledal.org/geslo/Mateja_Koležnik
Mateja Koležnik. (citirano: 28. 3. 2022) Dostopno na naslovu: http://www.matejakoleznik.com/
Paukovič, Lara: Mateja Koležnik: režiserka: — ki je iz majhnega slovenskega mesta priletela na evropske odre. Mladina, 5. 7. 2019, let. 77, št. 27, str. 52 –53.
Osebni podatki: Mateja Koležnik, marec 2022