Po zgodnji izgubi očeta rudarja je otroštvo preživljal pri krušnih starših v Zabukovju nad Sevnico. Gimnazijo je obiskoval v Zagrebu, kjer se je kmalu vključil v napredno mladinsko gibanje.
Leta 1940 se je moral zaradi svojega revolucionarnega delovanja v Zagrebu umakniti nazaj v Slovenijo, kjer je delal tudi kot gozdni delavec na Bohorju. Leta 1941 je kot pomožni občinski tajnik dobil službo na Trebelnem na Dolenjskem in se tam takoj vključil v narodnoosvobodilni boj. Organiziral je Osvobodilno fronto na tem območju ter leta 1942, ko je bila na Trebelnem ustanovljena Gubčeva brigada, postal komandant III. bataljona, kasneje pa namestnik komandanta brigade. Med vojno je bil tudi načelnik oddelka za zvezo Glavnega štaba narodnoosvobodilne vojske, politkomisar IX. brigade, kot oficir IV. armade je z osvoboditelji 1. maja 1945 vkorakal v Trst. Bil je eden najmlajših oficirjev Glavnega štaba NOV in PO Slovenije. Velikokrat je bil tudi ranjen v bojih, zelo resno na Ajdovcu leta 1942.
Po končani vojni je kot družbenopolitični delavec deloval v Krškem, v letih 1951–1954 v Novem mestu kot načelnik uprave javne varnosti in v Ljubljani, npr. kot republiški poslanec, sekretar Narodne banke Slovenije idr. Bil je tudi zavzet kulturni delavec, mdr. je bil dolga leta član in predsednik Partizanskega pevskega zbora ter predsednik Kulturne skupnosti mesta Ljubljane.
Je nosilec partizanske spomenice 1941.
Partizanska spomenica 1941
Legan, M. Franci Kolar. Dolenjski list, 24. 7. 1980, let. 31, št. 30, str. 4.
Lesar, L. Dober dan, Dolenjci: Franci Kolar. Dolenjski list, 20. 7. 1978, let. 29, št. 29, str. 10.
Vošnjak, S. Delo, 17. 7. 1980, let. 22, št. 166, str. 2.