Otroška leta je v številčni družini preživljal na Ptujski Gori, kjer je obiskoval osnovno šolo. Leta 1948 je opravil sprejemni izpit za gimnazijo in glasbeno šolo za študij violine ter odšel v dijaški dom na Ptuj. Ker je bil že naslednje leto s strani Avgusta Šuligoja in Rada Simonitija izbran za člana Mladinskega zbora Slovenske filharmonije, je nadaljeval šolanje na gimnaziji v Ljubljani. Potem ko je zbor po slabih treh letih razpadel, se je ponovno vpisal v prvi razred glasbene šole, tokrat na študij klavirja, ter leta 1954 opravil sprejemni izpit za štiriletno Srednjo glasbeno šolo. Leta 1956 je maturiral na gimnaziji, dve leti kasneje pa diplomiral iz harmonije in kontrapunkta na Srednji glasbeni šoli.
Oktobra 1958 se je kot strokovni učitelj glasbe zaposlil na Osnovi šoli Vrtača in se vpisal na redni petletni študij kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je leta 1963 diplomiral in dosegel naziv profesor glasbe. Po enoletnem služenju vojaškega roka (1963–1964) se je zaposlil v Pionirskem domu v Ljubljani (1965–1972) in se v veliki meri posvečal mladinskemu zborovodstvu. Nekaj časa je bil tudi svetovalec za kulturo pri Skupščini mesta Ljubljane (1972–1976) in na Ljubljanski kulturni skupnosti (1976–1979). Preden se je leta 1997 upokojil, je bil osemnajst let sekretar Zveze kulturnih organizacij osrednje ljubljanske občine Center.
Še posebej se je izkazal pri delu z zbori in se dvakrat v različnih kategorijah uvrstil na republiški festival v Celju. Najprej je leta 1961 zmagal z mladinskim zborom Osnovne šole Majde Vrhovnik Ljubljana, nato pa še čez dve leti z dekliškim zborom Radia Ljubljana. Celo desetletje je bil zborovski mentor kulturnim društvom naših rojakov na Švedskem (1990–2000), dvanajst let zborovodja Mešanega zbora Krka v Novem mestu (1988–2000), ki ga je popeljal na Norveško in Švedsko, trinajst let ljubljanskega Komornega zbora Pentakord (1987–2000), s katerim se je udeležil festivala v Atenah (1997), ter dve leti in pol (2006–2008) umetniški vodja v študijskem letu 2006/2007 ustanovljenega študentskega zbora ljubljanske Pravne fakultete.
Zraven tega je izdal zbirke s tujo in manj znano zborovsko literaturo (Madrigali XV. in XVI. stoletja, Ob dvajsetletnici osvoboditve, Šolsko leto v pesmi, Evropa v pesmi) ter je poznan po pesmarici s 360 pesmimi z naslovom Prek sveta odmeva pesem, ki se je dvajset let uporabljala kot učbenik v osnovnih šolah. Iz njegove celotne ustvarjalnosti je razvidno, da mu je še posebej blizu polifoni stavek, velikokrat uporablja pedalni ton in pentatoniko ter petdobni in sedemdobni ritem, polifonija pa je mnogokrat kanonsko obarvana ter izrazito ritmično razgibana.
Izbor:
Prek sveta odmeva pesem, 1972
Kokol, M. Prispevek za biografski leksikon Obrazi slovenskih pokrajin, februar 2022 (hrani arhiv KIPP).
Brajović, I. (ur.). Rojeni na Ptuju …: zborovske skladbe Radoslava Hrovatina, Mira Kokola, Maksimilijana Feguša, Lojzeta Krajnčana in Daniela Tementa. Ptuj: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava, 2021, str. 19.
Astrum. Miro Kokol (online). (citirano: 31. 1. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.astrum.si/SiKoMir.
Pevke in pevci in zborovodja pevskega zbora pravne fakultete Pegius vas vabijo na letni koncert (online). (citirano: 31. 1. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.pf.uni-lj.si/aktualno/pevke-pevci-in-zborovodja-pevskega-zbora-pravne-fakultete-pegius-vas-vabijo-na-letni-koncert/.
Žgavec, M. Intervju z Mirom Kokolom: Če naš glasbeni melos ne ugaja mlademu človeku, je zanj izgubljen. Glasba v šoli, 2004, št. 2–4 , str. 74–79.