KOCIJANČIČ, Viktor

Viktor Kocijančič se je rodil očetu Janezu, delavcu v papirnici, in materi Ivani, roj. Lenasi, na Studencu pri Ljubljani. Po zaključku realne gimnazije se je leta 1921 vpisal na študij medicine v Ljubljani, čez dve leti pa ga je nadaljeval v Zagrebu, kjer je leta 1927 diplomiral. Kot zasebni zdravnik splošne medicine je od leta 1933 deloval v Škofji Loki, bil pa je tudi učitelj na tamkajšnji mlekarski šoli. Istega leta se je poročil z Ljudmilo Zupan, s katero je imel štiri otroke.
Kocijančič je kot zdravnik v Škofji Loki skrbel za zdravstveno varstvo porodnic, otrok in šolarjev, posebej se je angažiral na področju preprečevanja alkoholizma in zdravljenja njegovih posledic, saj je ustanovil eno od prvih skupin zdravljenih alkoholikov. Revne ljudi je zdravil zastonj. Leta 1940 je v Škofji Loki utemeljil zdravstveni dom, med drugo svetovno vojno pa otroško polikliniko. Leta 1936 je bila z njegovim prizadevanjem v mestu ustanovljena tudi protituberkulozna liga, ki je leta 1939 oblikovala loški tuberkulozni dispanzer in ga opremila z rentgenskim aparatom.  Z delovanjem v krajevnem odboru Rdečega križa je pripomogel k temu, da je odbor prerastel v okrajnega. O varstvu žensk in alkoholizmu je večkrat pisal v strokovnih in poljudnih revijah. Zaradi strokovnosti, etičnosti, poštenosti in prijaznosti je pri meščanih užival velik ugled. Med drugo svetovno vojno je Kocijančič v skladu s Hipokratovo prisego zdravil vse ljudi, ki so pomoč potrebovali, saj je trdil, da se kot zdravnik tudi v vojni ne sme opredeljevati za nobeno stran. Že od leta 1941 je sodeloval z narodnoosvobodilnim gibanjem ter zdravil mnoge partizane in aktiviste OF, tudi tiste, ki so bili ranjeni v dražgoški bitki. Zaradi teh dejavnosti so ga 8. februarja 1944 aretirali Nemci. Škofja Loka z okolico je bila v tem času pomembno središče in oporišče narodnoosvobodilnega boja na Gorenjskem, zato je okupator nameraval z množičnim streljanjem talcev razbiti organizacijo OF, ustrahovati ljudi in zlomiti uporniški duh. Dr. Kocijančič je bil ustreljen le dan po aretaciji kot eden izmed petdesetih talcev za hribom Kamnitnik pri Škofji Loki v poboju, ki velja za enega izmed najhujših povračilnih ukrepov za umor enega nemškega častnika na Slovenskem. Množični poboj talcev je še bolj pomnožil vrste protinacističnega odpora.
Dne 7. februarja 2014 so Kocijančiču v Aleji zaslužnih Ločanov na pobudo Združenja borcev za vrednote NOB Škofja Loka in škofjeloškega zdravstvenega doma ob 70. obletnici smrti odkrili doprsni kip, delo Metoda Frlica. Podstavek kipa, ki je izdelan iz kamna s Kamnitnika, je simbolno prestreljen v višini srca. Kocijančičevo ime se nahaja na spominski plošči ob vhodu v škofjeloški Dom borcev iz leta 1954, nekoč pa je bilo vklesano tudi na spominski plošči padlim absolventom in profesorjem Mlekarske šole v Kranju, ki so jo odkrili 8. septembra 1957 na svečanosti ob 50. obletnici mlekarskega šolstva na Slovenskem.