Ricerca avanzata
it
en hu it sl

KOCIANČIČ, Štefan

Portret - Štefan KOCIANČIČ
Nato:
25. December 1818, Vipava
Morto:
9. April 1883, Gorica
Professioni e attività:
Luoghi di attività:
Comune:
Lessico:
Biografia

Po končani osnovni šoli v domačem kraju je odšel (1829) na gimnazijo v Gorico. Počitnice je preživljal pri bratu, ki je bil vikar na Bukovem. V roke mu je prišla hebrejska slovnica in ta jezik je postal njegov najljubši tuj jezik. Njegov učitelj je bil tudi Valentin Stanič, ki ga je navdušil nad slovenščino. Ob Valentinu Staniču je bil Kociančič začetnik narodnega prebujenja Slovencev na Goriškem. Po končani srednji šoli je stopil v goriško semenišče in bil leta 1841 posvečen v duhovnika. Štiri leta je bil kaplan pri dekanu Josipu Stibielu v Ločniku in po njegovi smrti izdal njegove Pridige in druge slovenske spise (1853). Od leta 1846 naprej je deloval v goriškem bogoslovju. Bil je profesor, zadnja leta ravnatelj, veliko časa pa je posvečal urejanju in skrbi za semeniško knjižnico in jo na novo strokovno uredil. Pripravil je tudi prvi listkovni katalog in napisal navodila za bibliotekarje.
Obvladal je kar 16 jezikov in poznal še okoli 15 jezikov. Zlasti ga je pritegnila hebrejščina. Pretežni del svojega leksikografskega dela (slovensko-nemški, turško-nemški in etiopsko-latinski slovar) je zapustil v rokopisih (hranijo v goriški semeniški knjižnici), objavil pa je več prevodov nabožne literature, krajevnozgodovinskih in cerkvenozgodovinskih ter jezikoslovnih razprav in člankov v slovenski periodiki. Pisal je v slovenskem, latinskem in hebrejskem jeziku.

Opere

Njegova bibliografija je objavljena v zborniku: Stefano Kociančič: (1818-1883) : un ecclesiastico al servizio della cultura fra Sloveni e Friulani. Gorizia: instituto di storia sociale e religiosa, 1984.

Leta 2015 sta Lavričeva knjižnica Ajdovščina in Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica izdali prevod njegovega dela De Bibliothecis, ki ga je iz latinščine prevedel Bogomir Trošt. V slovenščini se naslov glasi: Knjižnice. Kratko navodilo o tem, kako pravilno urediti, upravljati in ohranjati knjižnice, predvsem župnijske. Petra Kolenc pa je pripravila spremno študijo o Štefanu Kociančiču in njegovemu doprinosu k bibliotekarstvu.

Fonti e letteratura

Kolenc, Petra: Štefan Kociančič (1818-1883) in njegov doprinos k bibliotekarstvu. v: Kociančič, Štefan: Knjižnice. Ajdovščina, Nova Gorica, 2015, str. 35-61.
Primorski slovenski biografski leksikon. Snopič 8. Gorica, 1982, str. 82-84
Marušič, Branko: Z zlatimi črkami. Založništvo tržaškega tiska, Trst, 1987, str. 51-54.
Osebnosti : veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana, 2008, geslo: Kociančič, Štefan
Premk, Francka: Štefan Kociančič, pozabljeni slovenski genij? Revija SRP, letn. 5, št. 21/22 (jun. 1997), str. 82-88.
Kolenc, Petra: Semeniška knjižnica v Gorici v času Štefana Kociančiča in njegov doprinos k bibliotekarski stroki. Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, št. 4 (dec. 2007), str. 19-23
Stefano Kociančič: (1818-1883) : un ecclesiastico al servizio della cultura fra Sloveni e Friulani. Gorizia: instituto di storia sociale e religiosa, 1984.

Autore/autrice della voce: Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Data del primo inserimento: 22. 8. 2017 | Ultima modifica: 29. 4. 2025
Zdenka Žigon. KOCIANČIČ, Štefan. (1818-1883). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 20. 12. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/kociancic-stefan/
Segnala un errore

Morda vas zanimajo tudi

Data di inserimento: 4. 7. 2013

ŠULIN, Miloš

23. July 1921–21. November 2003
Prve tri razrede italijanske osnovne šole je opravil v Bovcu, nato sta ga starša (Ivan in Jožefa Markič) poslala k stricu Matku.
Data di inserimento: 15. 12. 2019

JAKLIČ, Franc

14. August 1892–8. December 1967
Napisal je okoli tristo življenjepisov svetnikov. Vse življenje je neutrudno raziskoval.
Data di inserimento: 15. 12. 2019

BEROVIČ, Marin

Avtor številnih raziskovalnih nalog in člankov v znanstvenih časopisih s področja biokemijskega inženirstva.