V prvi svetovni vojni je mati Marija Kleva izgubila moža in ostala sama s tremi otroki. Leta 1921 se je poročila z vdovcem brez otrok, Jožefom Klevo in rodil se jima je sin Karmel. Oče mu je posvečal veliko ljubezni, a je umrl, ko je bilo dečku lešest let.
Karmel je osnovno šolanje končal v italijanskem jeziku. Želel si je nadaljevati izobraževanje, postati trgovec ali mizar, a so bile tedaj možnosti za Slovence zelo omejene. Mama bi ga rada poslala v semenišče, a na to ni pristal.
Tako je postal vajenec v kovinarski delavnici v Izoli. Vajeniško dobo je po dveh letih prekinil, ker se ni strinjal s fašistično politiko, ki je med drugim prepovedala izražanje v materinem jeziku. Doma je s polbratom obdeloval kmetijo.
Nato je dobil poziv za služenje vojaškega roka. Do razpada Italije je ostal vojak. 12. 9. 1943 se je vrnil domov, misleč, da je vsega hudega konec. Ves srečen se je posvetil družini in delu na kmetiji. Julija 1944 so nemške sile zasedle Istro. Njihovo hišo so preuredili v vojaški štab, zato se je morala družina izseliti. Ko so Nemci odšli, se je vključil v enote za varovanje pomembnih objektov v Primorju. Demobiliziran je bil septembra 1944.
Po koncu druge svetovne vojne je postal poslovodja trgovine na Maliji, nato vodja odkupovalne postaje kmetijskih pridelkov v Izoli in spet trgovec na Maliji. Tu se je leta 1980 upokojil. Tako se mu je izpolnila prva mladostna želja.
Njegova druga mladostna želja je bila povezana z lesom, ki ga je oboževal. Temu se je posvetil po upokojitvi. Kot rezbar samouk je rad upodabljal domače kraje, kmečko stavbarstvo, ljudi pri kmečkem delu, živali, vaško in družinsko življenje. Izkoristil je, kar mu je prišlo v roke, naj bo to lipov ali afriški les. Tako je nastalo več kot sto lesenih reliefov in kipov. Ustvarjal je dobro desetletje, dokler ga ni prizadela izguba vida.
Karmelo Kleva je veliko svojih del podaril prijateljem in znancem, ki so jih ponesli v vse dele sveta, od Kanade do Avstralije. Večkrat je tudi razstavljal na Maliji, v Kortah, v Izoli in Kopru.
Leta 2010 je prejel nagrado Občine Izola za življenjsko delo na področju naivne ljudske umetnosti.
Slavko Gaberc: Karmelo Kleva – kmečki motivi (zgibanka ob razstavi). Izola 1985
Slavko Gaberc: Karmel Kleva – kronist podeželja slovenske Istre (zgibanka ob razstavi). Izola 1990
Slavko Gaberc: Karmel Kleva (zgibanka ob razstavi). Malija, 4.7.1990, ob
otvoritvi novega gasilskega doma na Maliji
Slavko Gaberc: Kmečki motivi Karmela Kleve: v izolski knjižnici je od 10. junija do konca meseca na ogled razstava lesenih reliefov z motivi iz kmečkega življenja v slovenski Istri. Primorske novice št. 49, 14. junij 1985
Slavko Gaberc: Kmečki motivi Karmela Kleve. Primorski dnevnik, 14. junij 1985
Ilona Dolenc: Utrip in otip Istre na afriškem lesu: v društvu slepih in slabovidnih so predstavili lesoreze Karmela Kleve. Primorske novice, let. 62, št. 38, 16. feb. 2008, str. 5
Slavko Gaberc: Kronist podeželja Slovenske Istre. Primorska srečanja – revija za družboslovje in kulturo, št. 95/96 , 1989, str. 297-298
Slavko Gaberc: Karmel Kleva – kronist podeželja Slovenske Istre. Rodna gruda – revija za Slovence po svetu št. 4, 1989
Drago Mislej: V res vrezana zgodovina. Mandrač št. 869, 22. junij 2010
Kleva Karmel: Življenje piše tisočero zgodb. Mandrač št. 868, 15. junij 2010
Cerin Mirjana: Za umetnost in zavzetost. Primorske novice št. 156, 9. julij 2010
Slavko Gaberc: Karmelo Kleva, autentico naif istriano. Panorama, let. 34, št. 17, 16.-30. sep. 1985, str. 22-23
Na Maliji se je zgodila skupnost. Mandrač št. 869, 22. junij 2010
Vabilo na Malijo. Mandrač št. 868, 15. junij 2010
Drago Mislej: Občinski praznik s priokusom. Mandrač št. 868, 15. junij 2010
Morato Nada: To česar o Maliji niste vedeli. Mandrač št. 867, 8. julij 2010
Leda Dobrinja, Nadja Rojac: Ob Rižani in Rokavi. Med obema vojnama – stiki z italijanskim svetom. Pogovor s Karmelom Klevo iz Malije. RAI, Radio Trst, 31. oktober 1996
Podatki vzeti iz življenjepisa, ki ga je napisal Karmel Kleva in ga posredoval avtorici tega zapisa