Jožef je bil najstarejši izmed osmih otrok matere Terezije in očeta Štefana. Osnovno šolo je obiskoval na Cankovi, zatem pa se je v Lendavi dve leti učil madžarskega jezika, da bi bil sprejet v gimnazijo. V Kőszeškem zavodu Kelcz-Adelffy je tako končal štiri razrede nižje gimnazije (1885-1889), štiri leta višje z maturo pa v Sombotelu. Zatem je stopil v sombotelsko bogoslovje in bil tam v času med 1893 in 1897, ko ga je sombotelski škof Kornél Hidasy posvetil v duhovnika. Klekl je kot kaplan in župnik deloval po župnijah v letih 1897-1910. Najprej je kaplanoval v domači župniji na Tišini pri duhovniku Francu Ivanocyju (1897-1902), zatem v Incédu (1902-1903) na Gradiščanskem in v Črenšovcih (1903-1905), kot župnik pa deloval pri Sv. Sebeščanu v Pečarovcih (1905-1910). Tam se je zaradi bolezni tudi upokojil in se preselil v Črenšovce, kjer je bival kot upokojeni župnik do smrti in nadaljeval svoje vsestransko poslanstvo. Za Ivanocyjem je bil Klekl prvi, ki je v ogrski državi organiziral reden domači tisk v zelo nemogočih in skoraj neizvedljivih okoliščinah. Ustanovil je Marijin list (1904-1941) in Novine (1913-1941) ter bil dolga leta urednik Kalendarja Srca Jezušovoga (1903-1944) in Marijikinega ogračeka (1932-1940). V pokoju Klekl ni počival, nasprotno, ob skrbi za periodiko in versko-moralni skrbi tako za vernike kot tudi izseljence, je med leti 1920 in 1929 postal celo narodni poslanec SLS v ustavodajni skupščini kraljevine SHS. Vedno je nastopal le kot duhovnik, ki se je zavzemal za ohranitev slovenstva v Slovenski krajini in vestno izpolnjeval duhovniške dolžnosti. Ob tem je delal še na karitativnem področju in v sociali, spovedoval po župnijah, pridigal, vodil tretji red in skrbel, da so Novine dobile globoko krščansko vsebino.
Škofija Sobota in Občina Črenšovci sta ob 150. letnici duhovnikovega rojstva leto 2024 razglasili za Kleklovo leto. Oktobra 2024 so njegove posmrtne ostanke s pokopališča v Murski Soboti prenesli v črenšovsko cerkev, v kapelo Fatimske Matere božje, kjer je odslej pokopan. Gre za prvi pokop katerega izmed slovenskih duhovnikov z vojaškimi častmi.
V Črenšovcih deluje tudi ustanova Fundacija Jožefa Klekla starejšega, ki ohranja spomin nanj tudi z zbiranjem virov in dokumentov o velikem duhovniku.
Septembra 2025 so razstavo o Jožefu Kleklu st., ki jo je pripravil Pomurski muzej Murska Sobota, postavili na ogled tudi v Državnem zboru Republike Slovenije.
Pomurski muzej (bibliografija)
Wikipedija
Družina
Škofija Sobota (znanstveni posvet v Črenšovcih)
Škofija Sobota (molitev v soboški stolnici)
Škofija Sobota (sprejem posmrtnih ostankov v Črenšovcih)
Škofija Sobota (pokop v Črenšovcih)
Pomurec.com (pokop v Črenšovcih)
RTV SLO (Dokumentarec 1.nov. 2024)
Družina (razstava v Državnem zboru 2025)
Škulj, E. (ur.). Kleklov simpozij v Rimu. Celje: Mohorjeva družba, 1995.
Smej, J. Velikan s Krajne: Jože Klekl st. 1874-1948: ob stoletnici nove maše. Maribor: Oznanjenje, 1996.
Zver, S. Jožef Klekl, prekmurski Čedermac. Koper: Ognjišče, 2001.
Marušič, B. Jožef Klekl. V B. Marušič, Sto slovenskih politikov. Ljubljana: Prešernova družba, 2002, str. 92 – 93.
Štumpf, P. Jožef Klekl st. (1874-1948) kot publicist v prizadevanju za ohranitev katoliške vere v Slovenski krajini (Prekmurju). Ljubljana: Salve, 2006.
Kuzmič, F. Kleklovo slovo. Stopinje, 2010, let. 39, str. 130-133.
Smej, J. Spominčice z duhovniških grobov. Murska Sobota: Stolna župnija sv. Nikolaja, 2008, str. 23-98.
Zver, S. Tebi, Slovenska krajina – ob 100-letnici združitve z matičnim narodom: slovenstvo Jožefa Klekla st. (1874 – 1948) v medvojnih dokumentih (1941 – 1945) v luči predvojnih dogodkov. Maribor: Ognjišče, Slomškova založba, 2019.
Baler, I. Bil je pravi “ezermešter”: okrogla miza Klekl za ljudi in z ljudmi. Vestnik, 27. jun. 2024, let. 76, št. 26, str. 9.
Baler, I. Prerok časa, v katerem živimo: znanstveni posvet v Črenšovcih. Vestnik, 10. okt. 2024, let. 76, št. 41, str. 8-9.
Baler, I. Dolga pot domov: posmrtni ostanki Jožefa Klekla starejšega. Vestnik, 17. okt. 2024, let. 76, št. 42, str. 1 in 8-9.
Smodiš, K. “Velki Kleklin” se je vrnil z dostojanstvom duhovnika in narodnega buditelja. Družina, 17. okt. 2024, let. 73, št. 42, str. 16-17.
Hajdinjak, M. Brez človeka (še) ne gre: digitalizacija in umetna inteligenca ter prekmurščina: Silvo Jakob za vzorčni primer uporabil Kleklove Novine. Vestnik, 17. okt. 2024, let. 76, št. 42, str. 9.
