KLAR, Franc

Dr. Franc Klar se je rodil v ogrskem delu monarhije, v takratni Zalski županiji.  Pet razredov osnovne šole je končal v Bogojini, šolanje pa nadaljeval v Lendavi, kjer je končal še štiri razrede meščanske šole. Po opravljenih diferencialnih izpitih se je vpisal na gimnazijo v Monoštru. Med leti 1915 in 1917 je bil vojak na ruski in italijanski fronti. Ker pa je bil ranjen in se je dolgo zdravil, mu je bilo omogočeno, da je opravljal privatne izpite, končal sedmi in osmi razred gimnazije ter leta 1917 maturiral. Nato pa je po posredovanju takratnega sombotelskega škofa Janosa Mikesa dobil študijski dopust in se leta 1918 vpisal na Visoko bogoslovno šolo v Sombotelu (Szombathelyju).  Škof pa ga je preusmeril na znano teološko fakulteto v Innsbruck. Zaradi bolezni, ki jo je staknil na fronti in je ni mogel povsem ozdraviti, je bil po dveh letih prisiljen opustiti študij teologije in se vrniti domov. V šolskem letu 1920/21 je ponovno začel študirati, tokrat na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Študij je že kmalu za tem nadaljeval v Zagrebu in po šestih letih tam leta 1926 promoviral iz medicine. Po končanem pripravništvu v ljubljanski bolnišnici in dodatnem študiju zobozdravstva na Dunaju se je leta 1927 naselil v takratni Dolnji Lendavi, kjer je opravljal zobozdravstvene storitve. Leta 1931 je bil imenovan za banovinskega zdravnika okraja Lendava, 1935 pa izvoljen za narodnega poslanca okraja Lendava. Politično je bil blizu SLS. Kot poslanec je deloval pod okriljem Jugoslovanske radikalne zajednice. Funkcijo je opravljal do leta 1939, ko je bila narodna skupščina v Beogradu razpuščena.

Kot zaveden Slovenec ob začetku 2. svetovne vojne ni bil sprejet v madžarsko zdravniško zbornico kar je bil glavni pogoj za opravljanje zdravniškega poklica. Kot politik, ki je bil vpet v lokalno politično dogajanje, je bil od leta 1941 naprej pod stalnim policijskim nadzorstvom. Leta 1944 je bil tudi interniran, vendar zaradi pomanjkanja dokazov kmalu izpuščen. 1945 je bil mobiliziran v delovno enoto madžarskih oblasti kot vojaški zdravnik za pregled nabornikov. Pod lažnimi diagnozami, ki jih je pripisoval trahomu in naglušnosti, je kar 320 mladih fantov rešil pred odhodom na bojišče. S takimi dejanji bi lahko ob morebitnem odkritju, izpostavil nevarnosti tudi svoje življenje.

Po osvoboditvi so ga nove oblasti obdolžile sodelovanja z madžarskim okupatorjem. Poslan je bil v preiskovalni zapor in v Lendavi obsojen na šest let težkega prisilnega dela. Ker je pripadal konservativnemu predvojnemu katoliškemu političnemu taboru, je bil, po mnenju mnogih, trn v peti domačim komunistom. Zato so ti proti njemu izvedli kar dva montirana politična procesa. Drugi, z datumom 24. avgusta 1945, je potekal v Murski Soboti ob neobičajni večerni uri. Oblast je proces natančno planirala, saj naj bi mladina z medklici »Smrt dr. Klaru, na vislice z njim!« ves čas motila razpravo.

Že nekaj dni po obsodbi je bil zaradi Zakona o pomilostitvi oseb, obsojenih po Zakonu o kaznovanju zločincev zoper slovensko narodno čast, sicer v celoti oproščen kazni prisilnega dela, a premoženje so mu zaplenili. Tako je leta 1946 nadaljeval službo zdravnika, najprej na Državnem zavodu za socialno zavarovanje, in sicer v  ambulanti, ki je delovala v sklopu izgradnje železniške proge Preserje – Borovnica. 1948 je prevzel vodstvo obratne ambulante tovarne Litostroj. Ordinacijo je v letih službovanja vidno posodobil. Hkrati se je še naprej izobraževal in kot prvi v Sloveniji končal podiplomski tečaj za obratne zdravnike. Vse od ustanovitve je bil včlanjen v Sekcijo obratnih zdravnikov Slovenije in bil v njej zelo aktiven. Za svoje pionirsko delo na področju medicine v industrijskih obratih je prejel številne nagrade in pohvale. Leta 1961 se je upokojil, vendar je še naprej opravljal zdravniške preglede za študente Medicinske fakultete v Ljubljani. Umrl je v starosti 70 let. Pokopan je na pokopališču v Turnišču.