Osnovno šolo je obiskoval v Staršah, Tekstilno-tehnično šolo pa v Kranju. V času druge svetovne vojne je bil takoj po nemški okupaciji sprva v zaporu Stari pisker v Celju, kasneje v partizanih, predvsem v Bosni in Srbiji. Po osvoboditvi je kot tekstilec služboval v Celju, Kranju, Kočevju in na Ptuju. Leta 1952 je diplomiral na Višji šoli za politično ekonomijo v Beogradu. Od leta 1959 in do upokojitve leta 1963 je bil direktor Tekstilne tovarne in barvarne Ptuj.
Slikarsko se je izobraževal v zasebnih šolah in tečajih Alberta Sirka, Črtomirja Zorca in Jožeta Žagarja. Slikati je začel takoj po drugi svetovni vojni. Prvič je razstavljal že leta 1947 v Mariboru s člani Umetniškega kluba Grohar (danes Društvo likovnih umetnikov Maribor). Sprva se je posvečal ekspresivni risbi z izrazito socialno tematiko, vendar se je kmalu preusmeril v slikanje krajine. Na njegovih vsakodnevnih pohodih v naravo so nastale številne risbe in akvareli, ki jih je kasneje praviloma ponovno obdelal v oljni tehniki. Med bivanjem na Ptuju je slikal pokrajino ob Dravi in v Slovenskih goricah ter vedute Ptuja. Zanj je bila značilna pastozna tehnika slikanja, tj. nanos goste barve v debelih plasteh s pomočjo slikarske lopatice. Po upokojitvi se je preselil na Majski Vrh v Halozah in se še intenzivneje posvetil slikarstvu. V ustvarjanju iz tega obdobja se zrcali njegova zavezanost tradiciji, ki se izraža skozi boleče občutenje propadanja in izginjanja lesene arhitekture v ruralnem okolju haloškega gričevja in doline Dravinje.
Razstavljal je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Tako se je med drugim predstavil na samostojnih razstavah v Celju (1952), Kranju (1971), Ptuju (1985 in 1986), Mariboru (1986) in drugje. Njegove slike se nahajajo v številnih zasebnih zbirkah in galerijah pri nas in v svetu, med drugim tudi v Münchnu.
Š. Cobelj: Ljubiteljski likovniki Ptuja, Ptuj, 1988, str. 18.
D. Kirbiš: Prispevek za biografski leksikon Spodnjepodravci.si, september 2016 (hrani arhiv KIP).
