Karel CLARICI

Njegov oče je bil Jurij Clarici, ki je izhajal iz Buzeta v Istri, mati je bila Ernestina Clarici, rojena Bogataj. Prvih pet let je odraščal v gradu Haasberg pri Planini na Notranjskem, kjer je bil oče upravnik posestva. Od leta 1866 je otroštvo preživljal na graščinski posesti Zalog (Brajtenav) pri Novem mestu, ki jo je oče vzel v najem, od leta 1972 pa v novo pridobljenem domu v Kandiji, kjer je bila pred tem Medvedova gostilna, stara furmanska gostilna na današnji Resljevi ulici 5 v Novem mestu.

Prvi razred gimnazije je končal v Ljubljani, nato pa je med letoma 1872 in 1879, ko je opravil maturo, obiskoval gimnazijo v Novem mestu. Istega leta je pričel na Dunaju študirati pravo. Kasneje je bil na Dunaju vse do upokojitve zaposlen v mestni službi kot višji uradnik računske stroke.

Imel je umetniško žilico. V njegovi zapuščini se je ohranilo nekaj njegovih risb pokrajine dolenjskega podeželja v okolici Novega mesta. Predvsem pa so pomembne njegove fotografije Novega mesta in okoliških krajev, zlasti fotografije gradov, mlinov in drugih motivov. Bil je tudi navdušen naravoslovec. Vsakoletni dopust je preživljal v Novem mestu, od koder je obiskoval in raziskoval kraje na svoji življenjski poti od Novega mesta, Planinskega polja do Buzeta v Istri. Zlasti se je zanimal za kamnine in jamske živali. Svojo zbirko hroščev in metuljev ter nekaj znanstvenih razprav v zvezi z njimi je zapustil muzeju na Dunaju.

Po smrti žene se je umaknil v dunajsko predmestje Mödling, kjer je leta 1945, ob koncu druge svetovne vojne, v visoki starosti, umrl za posledicami rane, ki mu jo je povzročil drobec granate ob prodiranju Rdeče armade proti zahodu.

Napisal je spomine, ki so danes pomembni za raziskovanje lokalne zgodovine. Iz nemščine jih je prevedel ter s slikami in opombami opremil njegov nečak arhitekt Marjan Mušič, v knjižni obliki pa jih je pod naslovom Knjiga moje mladosti leta 1981 izdala Slovenska matica.