Jurij PFEIFER

Umetniško ustvarjanje Jurija Pfeiferja se je razpiralo med melanholijo in ekstazo, med razpočenjem neskončnega neba in ujetostjo sveta. Umetnik je obvladoval izrazne potenciale raznolikih medijev, od slikarstva, risbe, fotografije, grafičnega oblikovanja do literature.
Rodil se je v Cerknem zdravniku nevro-psihiatru Jožetu Pfeiferju in Mariji, rojeni Vrhovnik. Poleg sestre Anamarije je imel še polbrata Janeza ter polsestro Miro Kosmač. Osnovno in srednjo šolo je obiskoval v Idriji in na Gimnaziji Jurija Vege maturiral leta 1975. Leta 1980 je diplomiral na Pedagoški univerzi v Ljubljani in leta 1987 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani – smer slikarstvo, pri Gustavu Gnamušu. Leta 1985 in 1986 je bil likovni urednik revije Glasbena mladina Slovenije. Status samostojnega kulturnega delavca je pridobil leta 1988.
Umetniški izraz Jurija Pfeiferja je ustvarjalni eklekticizem, prepleten s prikritimi namigi na zgodovinske umetnostne sloge. Kot likovno razgledan filozof je s svojo umetnostjo na izviren način izražal doživljanje sveta in razumevanje kulture, v kateri je živel. Njegovi slogovni prijemi so sledili notranjemu impulzu razdvojenosti in razcepljenosti, ki nastavljata zrcalo trenutku. V iskanju najustreznejšega formalnega izraza je posameznemu delu poiskal ustrezajočo likovno doktrino.
Začetnim risbam (Iluminacije) so sledile ambiciozno zasnovane kompozicije, drobne ilustracije, monumentalne slike in naročena dela. Kot ilustrator poezije, proze in otroške literature se je odlično ujel z avtorskim slogom pisca. A popolno svobodo je našel v ilustriranju lastnega besedila in prav literarna ustvarjalnost je dokazovala ter dopolnjevala Pfeiferjevo več-dimenzionalnost.
Temno plat človeške domišljije razkrivajo slikarjeve tako imenovane Temne slike z nenavadno ikonografijo. V njegovem figurativnem slikarstvu odmevajo groteskne upodobitve fantastičnih bitij. Figura je bila zanj dolga leta osnovna izrazna forma in osebni prenosnik subjektivnih doživljanj. Ženskega telesa se je loteval pod vplivom, iz secesije izvitega, ekspresionizma ter estetike sodobne modne industrije, kar je izražal s pretiranimi, nenaravnimi razmerji, ki jih spremlja krhka osamljenost, odtujenost in slepota duha t. i. bleščave estrade (serija Fashion).
S klasični slikarski portreti je ustvarjal prepričljive psihološke študije. Poseben je njegov ležeči akt, ženske, ki sproščeno in izzivalno zre v prostor, nabit z erotiko detajla. Ravnotežje med zunanjim in notranjim svetom je iskal v upodobitvah narave v tradiciji slikarstva romantike. Pokrajino je umeščal na robove dneva (zavedno in razumsko) ter noči (nezavedno in sanjsko), kot hrepenenje po transcendenci onkraj materialnega.
Poleg slikarstva se je Pfeifer ukvarjal s fotografijo in grafičnim oblikovanjem. Svoje nadrealistične poglede je ujel v na videz humorne, a pod površjem kritične podobe. V tesnem sozvočju z izvirno vsebino je ustvarjal gledališke plakate, scenografije in kostumografije. V svoji karieri je oblikoval pohištvo za Lesno industrijo Idrija ter audio-komponent Stylos. Otroške ilustracije je ustvarjal za večje in manjše slovenske založbe ter risal stripe za Rdeči križ Slovenije.
Prvič je razstavljal v Galeriji Ark v Idriji, leta 1989.
Imel je hčerko Barbaro (1980), ki je univerzitetna diplomirana komunikologinja in Mašo (1987), ki je diplomirala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo.
S partnerico, oblikovalko Irmo Vončina, je živel v Idriji.